ČG

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V starostni skupini 20–64 let je bilo delovno aktivnih 78,3 odstotka prebivalcev. Stopnja delovne aktivnosti je bila tako za 2,2 odstotne točke višja od povprečja EU. Med njenimi članicami so imeli najvišjo stopnjo na Nizozemskem (83,4 odstotka) in Malti (83,6 odstotka), najnižjo pa v Romuniji (69,0 odstotka) in Italiji (67,6 odstotka).

Skupno največ delovno aktivnih v Sloveniji je delo opravljalo v poklicni skupini prodajalcev ali prodajalk. Lani jih je bilo približno 36.300. Poklic prodajalke je opravljalo največ žensk, medtem ko je bilo največ moških poklicnih voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev. Delež delovno aktivnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo narašča. Pred 20 leti je imela tako raven izobrazbe približno petina delovno aktivnih, lani pa več kot tretjina (38 odstotkov).

Polovica zaposlenih z bruto plačo pod 2.139 evrov

Povprečna mesečna bruto plača oseb, zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah, je za lanski oktober znašala 2519 evrov (za moške 2581 in za ženske 2445 evra), njena mediana pa 2139 evrov, kar pomeni, da mesečna bruto plača polovice zaposlenih ni presegala te vrednosti. Po drugi strani je desetina zaposlenih mesečno prejela več kot 4142 evrov bruto.

Za Slovenijo je značilna majhna plačna vrzel med spoloma. Pri plačah za lanski oktober je razlika v Sloveniji znašala 3,3 odstotka, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 96,7 odstotka povprečne bruto plače za plačano uro moških.

V večini področij dejavnosti so bile povprečne bruto plače za plačano uro oktobra lani pri moških višje kot pri ženskah. Plačna vrzel med spoloma je bila največja v rudarstvu (22,5 odstotka), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,2 odstotka) ter zdravstvenem in socialnem varstvu (17,2 odstotka).