Namakalni sistem: »Če za kmeta ne bo računice, bomo imeli le drag spomenik«
Suša je v 20 letih povzročila za več kot pol milijarde evrov škode v kmetijstvu. Eden izmed odgovorov na pomanjkanje padavin v rastni dobi rastlin je tudi namakanje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Država na področju izgradnje namakalnih sistemov močno zaostaja za cilji in željami. Razlog naj bi bil pomanjkanje zainteresiranosti kmetov. Slednje se vsaj na območju Kidričevega spreminja. Namakalni odbor občine Kidričevo je zbral soglasje kmetov za kar 1.200 ha veliko območje, osrednji vprašanji pa ostajata vodni vir ter cena projekta. »Če za kmeta ne bo računice, bomo imeli zgolj drag spomenik,« je opozoril živinorejec Andrej Napast.
Za zniževanje škod po suši je vlada že leta 2017 sprejela Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023. V Podravju je predvidela izgradnjo 3.230 ha namakalnih sistemov. Razen v Gorišnici in Ormožu načrti za Videm, Hajdino, Markovce, Dornavo, Kidričevo, Starše, Rače-Fram in območje ptujske Semenarne niso bili uresničeni. Osrednja težava naj bi bila zadržanost kmetov.
Zasebni namakalni sistem desetkrat cenejši od državnega
Tudi v tej finančni perspektivi, ko je za izgradnjo namakalnih sistemov na voljo »le« devet milijonov evrov, denar še ni bil počrpan. Že v naslednji naj bi bilo drugače.
Lanska suša ter obiski od vrat do vrat pa so kmete na območju Dravskega polja vendarle prepričali, da zberejo zahtevan delež podpisov za 1.200 ha velik namakalni sistem. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić projekt ocenjuje na 100 milijonov evrov, kar bi zneslo neverjetnih 83.000 evrov na hektar.
Od kod ta podatek, predsedniku Odbora za namakanje Kidričevo Milanu Unuku ni znano. Za primerjavo – namakalni sistem, ki ga je živinorejec iz Cirkovc Andrej Napast vzpostavil na 17 hektarjih s še tremi kmeti, je stal okrog 7.000 evrov na hektar.
Prva spotika je vodni vir
Živinorejec iz Cirkovc Andrej Napast je s še tremi kmeti zgradil namakalni sistem na 17 hektarjih, ki temeljijo na črpanju vode iz podtalnice. »Sedem let je trajalo, da smo ga postavili, strošek pa je znašal okrog 7.000 evrov na hektar. Izgradnjo je sofinancirala država, medtem ko je namakalna oprema še vedno breme kmeta.«
Pravi, da se je za namakalni sistem odločil zaradi zagotovitve stabilne proizvodnje. Dodal je, da načrtuje nov, 25 ha velik sistem, a da bi bila prava pot državni namakalni sistem. »Treba je zagotoviti večji in enoten sistem namakanja, predvsem pa stabilen sistem. Čeprav imamo podtalnico relativno blizu, je slabo izdatna, saj je voda ob črpanju iz osmih metrov padla na 15 metrov globine.
Ob tem pa ni pomembno zgolj to, da pripeljemo vodo na polja, naša proizvodnja nam mora rabo vode tudi finančno omogočiti. Cena, višja od 20 centov po kubiku vode za poljedelsko proizvodnjo, ni sprejemljiva. Potrebujemo optimalno načrtovan sistem, saj smo kmetje na trgu, in če ne bo računice, bomo imeli zgolj drag spomenik.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
