SKT

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zaradi tega je pridelek jabolk in drugega sadja ponekod manjši tudi do 50 odstotkov. Poleg spomladanske pozebe in poletne toče so nasade so najbolj prizadeli dolgotrajna suša in rekordno visoke temperature. Zaradi tega so bila drevesa pod močnim stresom, plodovi so ostali manjši, suša pa je močno poslabšala tudi njihovo skladiščno sposobnost in kakovost za dolgotrajno hrambo v hladilnicah. Sadjarji so se soočali tudi s težavami z zorenjem in barvo jabolk.

· Kronika

Pozeba: Na udaru sadjarji, vinogradniki na varni strani

Nekatere rdeče sorte jabolk, kot so evelina, topaz in bonita, namreč niso dosegale prave rdeče barve, čeprav so bile notranje že zrele, zaradi česar so odlašali z obiranjem.

Brez zaščitnih ukrepov ne gre več

V Slovenskih goricah ima sadjarstvo dolgo in bogato tradicijo, saj zgodovina te panoge sega daleč nazaj, pravi gospodarski razcvet pa se je začel v drugi polovici 19. stoletja. Še pred nekaj leti so zlasti v Voličini, Vitomarcih in Jurovskem Dolu proizvedli kar desetino vseh jabolk v Sloveniji, danes pa je število tistih, ki še gojijo jabolka, močno upadlo, kot tudi sicer upada število kmetov.

· Kmetijstvo

Po vzoru sadjarjev tudi vinogradniki v zaščito nasadov s protitočnimi mrežami

Med večjimi sadjarji ostaja kmetija Goznik iz Rogoznice pri Voličini, katere vodenje je pred štirimi leti od očeta prevzel Matej Goznik. Kljub zahtevnim vremenskim razmeram je z letošnjim pridelkom jabolk še kar zadovoljen. Na družinski kmetiji obdeluje dobre tri hektarje sadovnjakov. Letno pridela okoli 90 ton različnih sort jabolk, zraven pa na 30 arih še breskve, na 20 hruške, na 10 arih slive, pa tudi maline, jagode in fige.

SKT