Skladovi prihodki od zakupnin lani za tretjino višji
Lani je Sklad zabeležil 25,4 milijona evrov prihodkov, kar je okrog 40 % več kot leto prej.Povečanje dobička in prihodkov je posledica večjega obsega pobranih zakupnin.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kmetje in kmetijska podjetja so v Skladovo malho prispevali 11,7 milijona evrov oz. skoraj 30 % več kot leto prej. Povprečna zakupnina je bila 185 evrov na hektar, kar je 20 evrov oz. 13 % več kot predhodno leto. Od tega zakupnina kmetov znaša 7,7 milijona evrov, kar je 45 % več kot v letu 2024, zakupnina pravnih oseb štiri milijone evrov oz. osem odstotkov več kot v letu 2024.
Povprečna starost najemnika državnih zemljišč je visokih 61,6 leta, medtem ko je mladih kmetov (to je kmetov do 40. leta) le sedem odstotkov.
S prodajo nepremičnin pa so zaslužili 6,8 milijona evrov. In kam so denar namenili? Za nujno vzdrževanje (predvsem odpravljanje zaraščanja in sanacijo plazov) so namenili 2,3 milijona evrov, odkupili so 289 ha zemljišč, za kar so porabili 6,6 milijona evrov, okrog šest milijonov evrov pa so znašali stroški dela in storitev.
Med finančnimi obveznostmi Sklada pa je še nakazilo desetine vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči Slovenskemu državnemu holdingu, dodatno pa je še zavezanec za plačilo odškodnin zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih zemljišč.
Nižje najemnine za namakane površine, višje za njive in vrtove
Glede na predhodno leto se je zakupnina za leto 2025 povišala za 1,8 %, kolikor je znašala medletna inflacija. Dodatno se je za 10 % zvišala zakupnina za njive in vrtove z boniteto nad 69. Ukinjen je bil 20 % popust pri zakupu zemljišč na ogroženih območij, na drugi strani pa je bilo ukinjeno 20 % višje plačilo zakupnin na območju državnih namakalnih sistemov in na območjih ugodne prometne lege.
Kot pojasnjujejo, je cilj Sklada plačilo zakupnine le glede na proizvodno sposobnost zemljišča. "Medtem ko je bila pred 30 leti primerjalna prednost, če si npr. zaradi lažje logistike kmetijske pridelke pridelal bližje tržnici v Ljubljani, je danes pomembno le, koliko pšenice lahko pridelaš na enoto površine, ne glede na kraj pridelave (Ljubljana ali Lendava). Na drugi strani pa v prizadevanjih za pridobitev čim večjega interesa za namakanje z zvišano zakupnino dosegamo ravno nasprotni učinek. Namakanje res omogoča višje donose, a stroške vzdrževanja namakalnih sistemov nosijo lastniki in zakupniki."
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
