Zlata trsna rumenica spet na pohodu! Razlog: malomarno obdelani vinogradi
Da je zlata trsna rumenica nova trtna uš slovenskega vinogradništva, že zadnjih nekaj let opozarjajo strokovnjaki s področja vinogradništva.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko so resni vinogradniki po apokaliptičnih napovedih le spoznali, da je vrag vzel šalo, pa skrbi povzročajo zapuščeni vinogradi, obenem pa omahovanje politike pri sprejemu zakonskih podlag za strožji nadzor, opozarja Marko Breznik iz KGZ Maribor.
Kmetijsko ministrstvo je že pred meseci pripravilo spremembo uredbe, ki predpisuje ukrepe za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice. Višine glob niso spremenili, razširili pa so krog nadzornikov.
Tako naj bi bili poleg fitosanitarnih inšpektorjev za nadzor in izrekanje glob pristojni tudi kmetijski in vinarski inšpektorji, globe pa znašajo od 800 do 33.000 evrov za pravne osebe ter od 200 do 600 evrov za posameznika. "Žal uredba, ki bi omogočila odhod inšpektorjev na teren, še ni bila sprejeta, prav tako je v zraku finančno nadomestilo za izsekane trse," priznava Breznik.
Skorajda ni vinograda brez rumenice
Časa za omahovanje politike in vinogradnikov ni. Marko Breznik opaža, da med Poljčanami in Ljutomerom ter na območju Slovenskih goric skorajda ni vinograda, kjer ne bi bila prisotna rumenica. Spodbudno je, da je na območjih intenzivnega vinogradništva rumenica omejena, saj tam vinogradniki dosledno izvajajo zaščito proti ameriškemu škržatku, čistijo gozdne robove. Največji vir bolezni pa ostajajo izkrčeni vinogradi, kjer se je razrasla divja trta.
"Škržatek ima na takih površinah idealne pogoje za razvoj. In če je zraven takšne površine roden vinograd, je ta obsojen na propad," je povedal strokovnjak za vinogradništvo. Kaj torej storiti? V prvi vrsti dosledno izvajati zaščito v lastnem vinogradu, za preživetje in trajno rešitev pa je treba zapuščene površine obdelati in nato tudi vzdrževati v obdelanem stanju. "Na območju Ljutomera, konkretno v Nunski Grabi, je nekaj dobrih praks, kako bi to lahko dosegli. Ena izmed možnosti je naselitev drobnice, druga vzpostavitev intenzivnih ali ekstenzivnih nasadov."
Pri tem je ključna finančna podpora države, a brez administrativnih preprek, meni Breznik. Ob tem se porodi misel, ki so jo kmetje že večkrat ponovili, in sicer da so z obdelovanjem slovenske krajine zastonj komunalni delavci. Ravno na primeru vinogradništva se je pokazalo, da opuščanje neke panoge privede do zaraščanja površin, razmaha škodljivcev, ki ogroža še tisto, kar je ostalo, obenem pa sanacija zahteva izdatna finančna sredstva.
Najbolj prizadeta območja pa so Haloze, Lendava, Ljutomersko-Ormoške gorice.
Vinogradniki ne smejo čakati na trgatev
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
