Agencija za kmetijske trge bo do konca meseca odposlala 3.811 pozitivnih odločb o višini pomoči po lanski suši.
V 25 letih je rejo krav molznic zgolj v sedmih haloških občinah opustilo 550 kmetij. Tisti, ki še vztrajajo, iščejo priložnosti v ekološki reji, a tudi oni nosijo breme mlečne krize. "Sprašujem se, komu krpamo žepe s trenutnimi odkupnimi cenami mleka? Komu država dopušča, da ožema kmete in nas molze?" izziva Branko Korez iz Majšperka, ki skrbi za obdelanost več kot 30 hektarjev površin.
Koruzna silaža je osnovna krma na živinorejskih kmetijah, še posebej kmetijah, ki se ukvarjajo z intenzivno rejo krav molznic. Zaradi suše so nekateri kmetje na območju Dravskega polja že opravili silažo, drugi jo že načrtujejo.
Na Ptujskem letos hmelja ne bo. Čeprav je začetek rastne sezone obetal nadpovprečen pridelek, je junijska toča poškodovala praktično vse površine podjetja Hmelj Dornava in uničila večino letošnjega pridelka. Razmere je dodatno poslabšala še dolgotrajna suša.
Suša z rekordno dolgim vročinskim valom in močno pripeko uničuje vse. Koruza se je že v začetku avgusta posušila na poljih Ptujskega in Dravskega polja. Suša povzroča škodo poljedelcem in živinorejcem. Zagotovo bo na pomoč poklicana tudi politika.
Zveza slovenske podeželske mladine išče najboljše projekte in prostovoljce s podeželja. Namen razpisa je prepoznati in nagraditi inovativne projekte in posameznike.
Trta je resda ljubiteljica sonca, a letošnja suša in temperature blizu 40 stopinj Celzija so tudi zanjo preveč. Pojavljajo se ožigi, napovedujejo se nižje količine grozdja, tudi nižje kisline.
Ekstremne temperature, vsakoletne suše zahtevajo tudi uvedbo drugih agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu. Eden od teh je opustitev klasičnega oranja.
Dva velika namakalna sistema v boju za evropske milijone
Kmetijsko ministrstvo je lani štirim kmetijam izplačalo 30.000 evrov pomoči zaradi udara strele oz. požara. Prejeli so maksimalni znesek, to je bilo 7.500 evrov na vlogo, odslej naj bi bila pomoč višja.
Čeprav ima trsničarstvo v Juršincih več kot stoletno tradicijo, se panoga danes sooča z velikimi spremembami.
V Spodnjem Podravju, tako kot v vsej državi, delež mladih prevzemnikov upada, vseeno pa se tu in tam najde še kakšna svetla izjema. Majo Pečarič in Tilna Sedlaka je združilo vino.
Pred štirim leti so kmetje prejeli okrog 100 evrov pomoči na hektar ornih zemljišč zaradi rekordno visokih cen gnojil. Skupno je država izplačala okrog 32 milijonov evrov. Pomoč kmetom naj bi bila izplačana tudi letos. Končna višina pomoči za zdaj še ni znana, zagotovo pa bo nižja.
Da je zlata trsna rumenica nova trtna uš slovenskega vinogradništva, že zadnjih nekaj let opozarjajo strokovnjaki s področja vinogradništva.
Suša, ki je lani pestila kmete, je povzročila za 42,3 milijona evrov škode, pozeba 35 milijonov evrov. Kmetom je država odmerila 8,45 milijona evrov, kar pomeni povprečno 228 evrov pomoči na hektar.
Kmetje nasprotujejo najemom organizacij ali posameznikov, ki zemlje ne obdelujejo, temveč jo posestvujejo zaradi finančnih koristi, kot so subvencije in evropski programi.
Po besedah predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška namerava ministrstvo za kmetijstvo do konca leta spremeniti zakon o zaščiti živali.
Perutnina Ptuj, ki je eden najučinkovitejših proizvajalcev perutnine v Evropi, spodbuja kmete, posameznike, da postavijo hleve za rejo perutnine. Zavezujejo se k vsaj 20-letnemu odkupu in rejcem napovedujejo izplačilo povprečne plače, pomoč pri odplačevanju investicije ter dobiček.
Zakonca Bezjak Žitnik sta stene pisarn in svetlobo računalniškega ekrana pred devetimi leti zamenjala za 2,5 ha zelenja na Mestnem Vrhu.
