Kmetij ne rešujejo odškodnine, rešila bi jih voda!
Suša z rekordno dolgim vročinskim valom in močno pripeko uničuje vse. Koruza se je že v začetku avgusta posušila na poljih Ptujskega in Dravskega polja. Suša povzroča škodo poljedelcem in živinorejcem. Zagotovo bo na pomoč poklicana tudi politika.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
A če bi slednja že pred leti, desetletji opravila svojo vlogo, bi kmetom pomagala bolj kot zdaj že skoraj vsakoletna denarna pomoč, ki pokrije le nekaj odstotkov nastale škode.
Občine gradil industrijske cone, ne namakalnih sistemov
Skorajda ni občine, ki ne bi imela industrijske ali obrtne cone, s katero zagotavlja infrastrukturno okolje za razvoj podjetništva. Na drugi strani lahko na prste preštejemo občine, ki so v preteklih 35 letih samostojnosti, same ali ob podpori države, zgradile namakalne sisteme, ki zagotavljajo obstoj kmetijstva, pridelavo hrane, ki naj bi bila ena izmed stebrov nacionalne varnosti.
Medtem ko se mnogi ob pogledih na posušena polja sprašujejo, ali obstajajo alternative koruzi, ki je postala kraljica poljščin, krompirju, pa živinorejec Toni Medved iz Stražgonjce spominja: "Čigav krompir imamo na trgovskih policah? Krompir iz Egipta, ki zraste na pesku, a tam imajo urejene namakalne sisteme, tam znajo gospodariti z vodo, ki jo imajo."
Nasprotno je pri nas, meni. O namakanju se pogovarjamo že več kot desetletje, posebej v sušnih letih, kot je letošnje, na drugi strani pa imajo tisti, ki bi želeli namakati, velike težave pri pridobitvi vodnih soglasij. "Naša kmetija je že trikrat podala vlogo za vodno soglasje za vrtino za individualni namakalni sistem, vendar soglasja ne dobimo.Država gradi cestne križe, obnavlja železnice, naj iz predalov potegne še projekte in zgradi zajetja vode, da se začnemo gospodarno obnašati z vodnimi viri. Če bi tudi kmetje imeli zagotovljeno infrastrukturo, kot jo imajo podjetniki, bi bilo prošenj po pomoči, ki sicer pokrije le nekaj odstotkov izpada, zagotovo manj. Kajti če imaš vodo, zavarovalnico, potem si sam kriv, če sediš križem rok in ne opraviš svojega dela."
Ob tem spomnimo, da sta zgolj šest kilometrov zračne razdalje na Dravskem polju kar dva zadrževalnika – akumulaciji: Sestrško jezero in Požeg, ki pa sta oba postala ekološki oazi.
Ekstremno visoke temperature izčrpavajo tudi živali
Kmetje trpijo izgubo na poljih, vročinski val pa vpliva tudi na prirejo mleka in zdravje živali. Opozarjajo, da v hlevih nastaja škoda, ki ni upoštevana, odprava posledic pa traja vsaj dve leti. "Ne trpijo le poljščine, temveč tudi živali. Čeprav imamo v hlevih ventilacijo, oroševalnike in smo prilagodili krmne obroke, je proizvodnja mleka v našem hlevu padla za sedem odstotkov, še bolj pa skrbi, da živali ne kažejo spolnih ciklusov, pojatev. Slednje pomeni manj telet prihodnje leto. Žival, ki ni v optimalnem času obrejena, je dodaten strošek, ki ga je treba v enačbo vnesti in pokriti. Zato bomo posledice suše sanirali še vsaj dve leti," opozarja Medved.
Živinorejce, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, pa za nameček pestijo še nizke odkupne cene mleka, na katere v poletnih mesecih še dodatno vplivajo nižje maščobe in beljakovine. "Od januarja do julija je cena mleka padla za 22 %, s 50 centov na 39 centov," je dejal živinorejec, ki v hlevu redi 80 krav molznic, približno 50 telic in še nekaj bikcev. Na drugi strani pa so višji stroški energije, vode, energentov, reprodukcijskega materiala.
Eno bolj stresnih let v kmetijstvu
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
