"Komu država dopušča, da ožema kmete in nas molze?"
V 25 letih je rejo krav molznic zgolj v sedmih haloških občinah opustilo 550 kmetij. Tisti, ki še vztrajajo, iščejo priložnosti v ekološki reji, a tudi oni nosijo breme mlečne krize. "Sprašujem se, komu krpamo žepe s trenutnimi odkupnimi cenami mleka? Komu država dopušča, da ožema kmete in nas molze?" izziva Branko Korez iz Majšperka, ki skrbi za obdelanost več kot 30 hektarjev površin.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cena mleka, tudi ekološkega, je padla za četrtino, medtem ko na trgovskih policah ostaja enaka.
Korezovi kmetujejo v Stogovcih, tik ob Dravinji. Leta 1992 so rejo intenzivirali z izgradnjo hleva. Tako so že pred dobrimi 30 leti redili 10 krav molznic in še nekaj glav mladega goveda, danes imajo v hlevu skupno 35 repov. Število živali so več kot podvojili, obenem pa so se pred dobrim desetletjem odločili za ekološko rejo.
"Že takrat so bila umetna gnojila draga, pa so bila še daleč od današnjih cen, sedaj pa je tako absurd. Obenem našo kmetijo lega površin omejuje pri kmetovanju. Veliko površin imamo na haloških strminah, kjer intenzivna košnja ne pride v poštev, prav tako ob Dravinji. Gre za vodotok prvega reda, kar pomeni, da v 15-metrskem pasu od obale ne smem orati in tudi ne gnojiti, ne z organskimi in ne z mineralnimi gnojili. Dolina pa je ozka, tako da skorajda nič ne ostane."
Manj mleka, a tudi manj stroškov
Posledično je bil primoran iskati druge priložnosti za ohranitev kmetije. Odločil se je za ekološko, in čeprav je mlečnost nižja, je finančni izplen primerljiv. "Mlečnost je resda padla, najbolj vidno, ko smo nehali s koruzno silažo, vendar pa smo imeli tudi stroškov manj. Nismo več dokupovali soje, krmil, tudi strošek setve koruze je odpadel. Opažamo še, da imamo manj bolezni v hlevu, predvsem manj mastitisa, večja je dolgoživost črede."
Po drugi strani pa je razočaran nad odnosom države, enako pravi rejec iz Stoperc Srečko Taciga, ki redi 12 krav molznic. Politiki tudi v luči okoljevarstvenega zagovorništva poudarjajo pomen ekološkega kmetijstva, "toda dejanja so mnogo skromnejša," misel zaključi Taciga. Tudi Korez poudarja: "Kandidiral sem na štiri razpise, vsi štirje so bili negativni. Sprašujem se, kje še dobiti dodatne točke. Mehanizacija je draga, a je nujna, kajti rok je vse manj, potrebe pa so vse večje. Ne vem, komu so na kožo napisani pogoji. Ali bi moral imeti 10 arov zakupljene zemlje v Triglavskem narodnem parku, kajti v Halozah očitno nimamo dovolj strmih površin."
Nemškim kmetom 66, našim 20 centov manj
Odkupna cena ekološkega mleka se z dodatkom sedaj giblje okrog 47 centov, vezana je namreč na ceno konvencionalnega mleka. Povsem drugače je v Nemčiji, kjer odkupna cena ekološkega mleka še vedno vztraja pri 65,9 centa za liter, je poudaril specialist za prehrano živali s KGZ Ptuj Anton Hohler. "V Sloveniji imamo premalo količin ekološkega mleka, da bi se cene ravnale po svojih tržnih pravilih. Menim, da je prihodnost v neposredni prodaji mleka in mlečnih izdelkov, kar kažejo nekatere dobre prakse." Toda vsaj v Halozah se za predelavo mleka odločijo le redki, takšna izjema je Kmetija Skok iz Žetal. Oviri sta vsaj dve: finančni vložek v nabavo opreme, dodatno delo, ki presega zgolj en par rok.
Prireja mleka se poslavlja iz Haloz
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
