Preko 100 konjenikov na jubilejnem 30. pohodu Bistriške konjenice
"Konjeniki so prišli od vsepovsod, številni že obljubili, da se znova vidimo prihodnje leto," je dejal ustanovni član društva, sicer pa duša in srce Konjerejskega društva Slovenska Bistrica Jože Florjančič.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Letos se je na tradicionalnem že 30. pohodu Bistriške konjenice zbralo okrog 120 konjenikov. Konjerejsko društvo je zbrane vodilo po obronkih Črešnjevca, skupno so premagali približno 20 km. Vzdušje je bilo ob prijetnem vremenu odlično, priložnostni muzikanti so namreč na vsaki postojanki poskrbeli za glasbo in petje.
"31. konjenica mora biti"
"Prvo konjenico smo jezdili trije, sedaj nas je preko 100. To je odraz sodelovanja, povezovanja z ostalimi društvi po Sloveniji, kajti preprosta resnica je, da se ti vsak obisk tekmovanja ali konjenice povrne. Na vsakem dogodku, srečanju spleteš prijateljstva, ki ostanejo," je dejal Florjančič, ki ima polne police pokalov z galopskih dirk, spretnostnega jahanja, spominov na žegnjanja, ostala druženja. Tudi zato Florjančič pravi: "Ne le da želim, da konjenica ostane, mora ostati. Imamo podmladek, ki je spodbuda za nadaljnje delo." Prihodnje leto torej 31. konjenica, vprašam. Odgovor, ki ne pusti dvoma: "Obvezno bo."
Društvo že zadnjih nekaj let vodi Viktor Vodušek, sicer pa je zbrane ob jubilejnem druženju pozdravil tudi slovenjebistriški župan Ivan Žagar, konjenikom čestital za vztrajnost in odgovorno skrb za plemenite živali. Zbranim je zaželel prijetno druženje, varno ježo, malo za šalo malo za res pa dodal, da ga zanima, kje so speljali traso, saj da so v občini asfaltirali že vse prometnice. Toda kot vsako leto so konjeniki tudi letos odbrali pot, ki je bila varna za konjenike, ostale udeležence v prometu ter prijazna konjem.
Konjerejsko društvo Slovenska Bistrica je bilo ustanovljeno v začetku leta 1997, povezali so se takrat trije imetniki konj in še štirje podporni člani. Odtlej je društvo raslo, pisalo zgodbe, ki jih ne gre pozabiti, obenem pa povezalo osebe različnih starostih in mišljenj, s skupno skrbjo za dobrobit konjev. Nastali in ostali so spomini na druženje, pa tudi osebe, ki so zaznamovale konjeništvo in konjerejsko druščino, a so se žal tekom treh desetletij poslovile.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
