Kje je bilo prvo slovensko gasilsko središče na Ormoškem
Prostovoljno gasilsko društvo Hardek iz ormoške občine je preživelo obdobje Avstro-Ogrske, obe Jugoslaviji in danes deluje v samostojni Sloveniji. Ves čas ostaja zvesto istemu poslanstvu – pomagati ljudem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob tem govori tudi zgodbo o narodni zavednosti. Društvena pravila so bila namreč ob ustanovitvi kar dvakrat zavrnjena, ker so njegovi ustanovitelji vztrajali, da bo poveljevalni jezik slovenščina.
Začetki društva segajo v leto 1896, neposreden povod za ustanovitev pa je bil velik požar na Dobravi deset let prej. Ta je razkril, kako nujno je organizirano gasilstvo. Zato je bila 22. novembra 1896 ustanovljena Prostovoljna požarna bramba za ormoško okolico s sedežem na Hardeku. Ob tem je imela ustanovitev tudi močan pomen za narodno zavest, saj je v Ormožu že delovala nemška požarna bramba. »Slovenski izobraženci in narodnozavedni domačini so želeli ustanoviti društvo, v katerem bi bil poveljevalni jezik slovenščina. Prav zaradi tega so bila društvena pravila kar dvakrat zavrnjena in potrjena šele v tretjem poskusu.
Hardek je tako postal prvo slovensko gasilsko središče na ormoškem območju, društvo pa je od vsega začetka predstavljalo simbol povezovanja, narodne zavesti in skrbi za varnost ljudi,« je zanimive začetke društva strnila prva ženska na čelu PGD Hardek, predsednica društva Marta Žnidarič.
Čeprav je Žnidaričeva prva predsednica PGD Hardek, pa poudarja, da so bile ženske v društvu vedno zelo dejavne. Sodelovale so v upravnem odboru, opravljale naloge blagajničark in tajnic ter pomagale pri organizaciji vseh pomembnejših prireditev. Danes imajo tudi uspešno tekmovalno enoto članic A, ki dosega odlične rezultate na državni ravni, številne članice pa sodelujejo tudi pri operativnem delu.
Ob ustanovitvi je društvo štelo 40 članov, med katerimi so bili odvetniki, notarji, sodniki, trgovci, župniki, veleposestniki in kmetje. Danes jih je že 164, med njimi tudi 23 pionirjev. Zavedajo se, da so mladi njihova prihodnost, zato veliko pozornosti namenjajo njihovemu usposabljanju, vzgoji in razvijanju prostovoljskih vrednot.
Med najpomembnejše mejnike zgodovine društva Žnidaričeva uvršča gradnjo prvega gasilskega doma, številne poznejše dograditve in prenove ter stalno posodabljanje opreme in voznega parka. Razvoj sodobne operativne enote je omogočil, da so gasilci kos vse zahtevnejšim nalogam. Kot zanimivost: današnji sodoben gasilski dom stoji prav na mestu, kjer je stala prva gasilska »garaža«, ki je bila pravzaprav lesena utica v sadovnjaku prvega načelnika Martina Staniča. Posebno mesto v spominih številnih domačinov ima tudi Hardeška tombola, nekoč ena najbolj obiskanih prireditev v tem delu občine. Poleg druženja je predstavljala pomemben vir sredstev za razvoj društva, gradnjo doma in nakup opreme.
Gasilstvo se je močno spremenilo
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
