ČG

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Za izvajanje dejavnosti je bilo porabljenih 312 milijonov.

Dolgotrajno oskrbo v domovih upokojencev koristi 19.900 uporabnikov, 5.800 jih ima e-oskrbo (gumb za klic na pomoč), 4.200 starostnikov oskrbujejo družinski člani, okoli 3.000 jih prejema denarno nadomestilo, 488 jih ima oskrbo na domu.

V sistemu so se že pokazale škrbine

Za stanovalce v domovih upokojencev je najbolj boleča točka dvotirni sistem sprejemov v dom. Zaradi dolgega čakanja na odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe domovi stanovalce še vedno sprejemajo po zakonu o socialnem varstvu, problem pa je razlika v plačilu. Če ima stanovalec odločbo za dolgotrajno oskrbo, plača dobrih 700 evrov (razlika do polne cene se krije iz javne blagajne), če odločbe nima, plača polno ceno, ki lahko znaša tudi 1.500 evrov ali več.

Javnost opozarja, da je sistem zaradi neenakopravne obravnave prosilcev za dom diskriminatoren.

Skupščina ZZZS je ministrstvo za socialne zadeve že pozvala k novelaciji zakonodaje in odpravi omenjene neenakosti. Opozarjajo, da imajo stanovalci v domovih enake potrebe, plačujejo pa različno. Tisti, ki so v domovih stanovali pred lanskim decembrom, so do pravic dolgotrajne oskrbe in s tem nižjega plačila prišli samodejno, večina nadaljnjih sprejemov se izvaja po starem zakonu, kar pomeni bistveno višje plačilo.

ZZZS predlaga, da bi se stroški za bivanje v domovih iz blagajne dolgotrajne oskrbe uveljavljali tudi za nazaj, od dneva, ko je bila vloga oddana, in v primeru, da je pozitivno rešena. Da je treba na odločbo čakati več mesecev, zgovorno priča podatek o rešenih splošnih vlogah, ki veljajo tudi za sprejem v dom. Od 30.300 so jih CSD-ji razrešili slabo tretjino – 9.100.

Bo ministrstvo poseglo v neenakopravno obravnavo?

Več v Štajerskem tedniku