Stiske naših starostnikov: Revščina trka na vsaka druga vrata
Polovica starostnikov v Spodnjem Podravju ne zmore pokrivati najnujnejših stroškov, slaba tretjina jih potrebuje vsakodnevno pomoč zaradi starosti ali bolezni, dobra tretjina jih je odvisna od finančne in fizične pomoči otrok.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Desetina se jih srečuje z energetsko krizo, kar pomeni, da nimajo tople vode, plačilo električne energije in kurjave jim predstavlja strošek, ki ga sami ne zmorejo.
Podatki so povzeti iz analize projekta Starejši za starejše, ki ga v Spodnjem Podravju, na območju 19 občin, izvajajo prostovoljci iz 38 društev upokojencev. Projekt poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev (ZDUS), v Spodnjem Podravju ga vodi Ptujčanka Silva Gorjup. »Program je star 22 let, pilotno smo ga leta 2004 pod okriljem društva upokojencev in društva Optimisti začeli na Ptuju. Danes ga izvajamo po celotni državi in pomeni enega ključnih virov za ugotavljanje družbenega položaja starejših, ki so stari nad 69 let.«
Lani pomagali tisoč starostnikom
»V Spodnjem Podravju imamo več kot 400 aktivnih prostovoljcev, ki so lani na ravni pokrajine obiskali 7.800 starostnikov. Pomoč smo organizirali za tisoč starejših. Pomagali smo pri dostavi in organizaciji kosil, dostavi zdravil in blaga iz trgovine, pri spremstvu, aktivno sodelujemo pri zagotovitvi materialne in finančne pomoči starejšim s strani humanitarnih organizacij in socialne službe. Intenzivno pomagamo z informacijami o možnostih dolgotrajne oskrbe, brezplačno e-oskrbo smo organizirali več kot 500 starejšim. Obiski starejših, ki živijo sami ali so bolni, so stalnica dela naših prostovoljcev. Osamljenost je ena največjih težav v sodobnem času, še posebej če ljudje niso mobilni. Tudi mi sami kot organizacija oziroma koordinatorji programa Starejši za starejše se srečujemo z izzivi. Naši prostovoljci so stari med 70 in 80 let, mlajše težko privabimo. Potrebovali bi sistemsko ureditev financiranja programa, urediti bi bilo treba način nagrajevanja prostovoljcev ter dati njihovemu delu ustrezno družbeno težo,« je poudarila Gorjupova.
Povedala je tudi, da je Evropski parlament prostovoljski projekt Starejši za starejše leta 2017 nagradil kot izjemen primer dobre prakse na področju medgeneracijskega sodelovanja in pomoči na domu. Zvezi društev upokojencev so podelili prestižno nagrado državljan Evrope. Gorjupova pa je bila lani za dolgoletno delo na področju prostovoljstva nagrajena s priznanjem za najmentorico prostovoljcev na ravni celotne države.
Kako živeti z demenco?
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.