Aleksandra Balmazović: "Prekmurje je fenomenalna filmska lokacija"
Igralka se je preizkusila v novi vlogi, postala je producentka novega festivala SLIFF, ki bo med 15. in 19. septembrom Mursko Soboto spremenil v filmsko središče.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Prekmurje prihaja čisto nov filmski festival Story Land International Film Festival (SLIFF), ki v Mursko Soboto ne bo pripeljal samo odličnih filmov, ampak tudi številne filmske ustvarjalce in producente z različnih koncev sveta. Na čelu festivala je uspešen filmski in gledališki igralec ter producent in scenarist Matjaž Javšnik, ki si že leta prizadeva, da bi kakovostno in mednarodno filmsko produkcijo približal širšemu občinstvu ter da bi Slovenijo povezal z ustvarjalci iz tujine.
Osrednji del festivala je tekmovalni program celovečernih, dokumentarnih in debitantskih filmov, ki bo na sedmih lokacijah ponudil kar 54 filmov, delavnice in srečanja z zanimivimi ustvarjalci. Med žiranti in gosti festivala so tudi srbski igralec Nikola Kojo, producent Paolo Maria Spina in producentka Elaneh Nobakht. Častni gost pa bo legendarni poljski režiser Krzysztof Zanussi.
Čeprav prejšnjih izkušenj ni imela, se je v vlogi producentke festivala prvič preizkusila priznana igralka Aleksandra Balmazović, ki je v tem našla prav posebno zadovoljstvo in izkoristila vse, kar se je naučila v letih snemanja pri nas in v tujini.
Kako je prišlo do sodelovanja pri festivalu SLIFF in vaše producentske vloge?
»Matjaž Javšnik, ki ima za sabo že dva uspešna festivala, v Piranu in Kranjski Gori, me je poklical. Bila sem ravno sredi snemanja v Beogradu in me je vprašal, ali bi bila producentka njegovega festivala. Rekla sem mu: 'Matjaž, dragi, z veseljem, odlična se mi zdi ta ideja in totalno me privlači, ampak pojma nimam, ali jaz to znam, in sploh ne vem, kaj to pomeni – biti producent festivala.' Pred dvema letoma sem se vpisala na magistrski študij filmske produkcije v Beogradu in mi je rekel: 'Pa saj si tam vpisana in znaš, pa kontakte imaš ...'«
In je imel prav?
»Produkcija mi je všeč, ker je prišla kot nekaj naravnega, za kar sploh nisem vedela, ali znam, samo zanimalo me je. Potem pa sem za nazaj videla, da znam in da sem imela toliko izkušenj, da mi je vse logično. Produkcija zame ni samo računovodstvo, kjer vzameš denar in ga razdeliš, ampak je res ustvarjalnost. Mislim, da je zdaj nastopilo obdobje novodobnega filmskega producentstva in se tudi tako jemlje – kot kreativni producent.«
Zakaj vas je SLIFF in njegov koncept tako privlačil?
»SLIFF je kratica za Story Land Film Festival, kar pomeni, da je to mednarodni filmski festival zgodb. Naziv je nastal, ker hočemo združiti zgodbe, ker film je zgodba, filmska umetnost je zgodba, prepoznavanje dobrih zgodb in 'Land' (zemlja, op. a.). To pomeni, da hočemo, da se iščejo zgodbe, ki so povezane z družbo, okoljem in perečimi družbenimi temami. In pač ta 'Land' je nekako dobro sovpadal s Prekmurjem, ki je res ena takšna fenomenalna filmska lokacija. Ne želim nikogar užaliti, ampak navsezadnje je Prekmurje lokacija, kjer se ne dogaja toliko, saj je Ljubljana centralizirana. In vidiš, kako so potem ljudje veseli, da se bo nekaj zgodilo, kako so velikodušni in pripravljeni pomagati ter pripravljeni nekaj ponuditi. Ker na primer potrebuješ veliko prenočišč in prehransko verigo, tako da so s tega stališča kraji, kjer se manj dogaja, veliko bolj dovzetni za dogodke ali pa festivale.«
A samo pripeljati nekaj dogajanja v Prekmurje ni vaša edina želja za te kraje, kajne?
»Zanimivo je, da imamo v Sloveniji filmske lokacije, ki so fenomenalne – od Bleda, Bohinja, Predjamskega gradu, Pirana, gore, morje, tu pa je tudi Prekmurje. Tam se lahko snemajo filmi z na primer panonsko kuliso, vasice, kmetije, nekako ta vrsta filmske naracije. Mi bi radi Prekmurju naredili res dobro promocijo, tudi z obiskom tujih novinarjev, ki so predvsem Italijani in so zelo navdušeni nad kulinariko in vini. Lahko na primer naredimo promocijo manjšim vinarjem, saj vsi poznamo Goriška brda, ampak tudi Prekmurci imajo fenomenalna vina in majhne vinarje, ki nimajo obsežnega marketinga. Kmečki turizmi so fenomenalni, imajo pa tudi takšne zanimive vasice, urejene za spanje. Na primer Goričke iže, vasice, ki so prav narejene filmsko, kot da bi imel že postavljeno scenografijo.«
Se vam zdi, da takšne lepote in zanimivosti Slovenije v filmskem svetu premalo uporabljamo?
»V tujini temu pravijo 'production service' (izvedbena produkcija, op. a.), ki se je pri oglasih zelo dobro uveljavil, pri filmu pa še ne. Saj smo imeli Piran, pa tudi v Bohinju in Tolminu so se snemale ameriške produkcije, ampak to je še vedno izjema. Sem pa tja pride nekaj. Zdi se mi, da posamezne produkcije še nekako pridejo do projektov in se nekako podprejo te koprodukcije, ampak dejansko nimamo neke platforme, nimamo celostno tega narejenega na ravni države. Filmarji že leta in leta govorimo o tem, kako sta Hrvaška in Madžarska zaslužili ogromen denar. Oni so si povečali BDP države prek ogromnih filmskih studiev, ameriških filmskih produkcij, ki so prihajale na Madžarsko in iskale njihovo infrastrukturo. Češka je naredila ogromno bogastva v tem kot država.
Hrvaška ima na primer Igro prestolov (Game of Thrones) in veliko turistov prihaja v Dubrovnik samo zato, da se slikajo na prestolu. Čeprav je Dubrovnik ena najbolj obiskanih turističnih destinacij v regiji, je zdaj še bolj zaradi tega, zaradi enega prestola. Jaz se res ne spoznam na politiko in se tudi ne vtikam, ampak zdi se mi, da imamo tukaj neko luknjo, kjer nas država nekako ne prepozna. Večkrat namreč slišimo laične pripombe ali kritike: 'Filmarji hočejo spet davkoplačevalski denar.' Ne razumejo, da je to samo posrednik, da je film lahko posrednik države, da pridobi velike vsote denarja. Zakaj prihajajo v Evropo? Zato, ker je ceneje in ker lažje dobijo dovoljenje kot pa v Ameriki.«
E-novice · Pomurje
