Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

O tem, kako znotraj vpitja biti lepši, boljši, hitrejši … najti sebe, svojo avtentičnost in ne nazadnje mir in svobodo, sva se pogovarjali z dr. Lucijo Čevnik. Strokovnjakinja je pojasnila, kaj ima pri tem naša samopodoba, kaj ta sploh je, kako nastaja in se spreminja. Skozi pogovor je sogovornica ves balast pričakovanj družbe izluščila do srčike, ki osvobaja. Do spoznanja, da je manj več. Pravzaprav največ.

Kako v času »terorja« večne mladosti in lepote ohranjati zdrav odnos do sebe?

Res je težko v svetu, kjer smo na vsakem koraku bombardirani s »terorjem« večne mladosti. Lepotni ideal je danes postavljen tako visoko nad realne danosti telesa, da je ob zdravi in neinvazivni negi tako rekoč nedosegljiv. Prav tak ideal nas sili v nenehno tekmo popravljanja, preoblikovanja in predrugačenja telesa. Telo danes ni več podaljšek človekove osebnosti, njegovega jaza, temveč je postalo od sebstva ločeno, popolnoma objektivizirano in razumljeno kot nekaj »zunanjega«, kar lahko po mili volji spreminjamo in preoblikujemo v skladu z vsakič novimi lepotnimi ideali, standardi in trendi. Telo je postalo »plastelin«, ki nima fiksne ali dokončne oblike, vselej ga lahko spremenimo in mu damo drugačno formo.

Kako ta »subtilni teror«, kot pravite, konkretno deluje na nas? Kaj povzroča v nas?

Psihologija »subtilnega terorja« deluje približno takole: s tem, ko smo na vsakem koraku obdani s popolnimi podobami, postane tak ideal nekaj vsakdanjega, postane naš normativ lepote. Tak ideal ponotranjimo in se z njim primerjamo. Takšno primerjanje v nas vzbuja nezadovoljstvo z lastno podobo in predstavo o sebi. Nezadovoljstvo nas sili in nagovarja k popravljanju sebe, svojega telesa, svojega načina življenja, k pridobivanju materialnih stavi, ki so vsiljene kot vrednota oz. socialni status itd.

Če bi se tukaj ustavili, bi bilo odlično, vendar se ta zanka nikoli ne konča. Popravimo eno stvar in takoj opazimo drugo, izboljšamo telo, pa se pojavi nov standard. Takoj ko nekaj popravimo, je že na voljo nov ideal, ki nas drži v ponavljajoči se zanki. In biti nezadovoljen je ključ sodobnega potrošništva, kajti le nezadovoljni posamezniki so tisti, ki nenehno nekaj potrebujejo. Čutijo nenehno potrebo po »popravljanju« ali »dopolnjevanju«, da bi s tem odpravili svoje nezadovoljstvo. Gre za nikoli končan proces.

Kako se zaščititi pred tovrstnimi »ukazi«?

Poudariti želim predvsem, da ni problem v tem, da si človek želi biti lep, zdrav ali urejen. Problem nastane, ko se ...