Dež omilil sušo, a posledice ostajajo. Katere kulture so najbolj prizadete?
V marcu in aprilu v Pomurju padla le polovična količina padavin od običajne.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ta teden smo tudi v Pomurju dobili tako zelo potreben dež, ki je namočil zemljo in vsaj delno omilil škodo, ki jo je zgodnja spomladanska suša povzročila na kmetijskih kulturah. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje so vse do začetka tega tedna tudi v naši pokrajini vladale zmerne do zelo sušne razmere, v katerih bi do običajne namočenosti površinskega sloja tal potrebovali od 10 do 30 milimetrov padavin na kvadratni meter.
Razmere na terenu so bile do torkovih padavin bistveno slabše, zgornji sloj je bil zelo izsušen. »V marcu in aprilu smo dobili le polovično količino padavin od običajnih, vemo pa, da v teh dveh mesecih potekata zelo intenzivna rast in razvoj žit,« so povedali strokovnjaki Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota. Po prvih ocenah je doslej padlo približno 30 milimetrov padavin, pozitivna novica pa je, da naj bi jih do konca tedna padlo še vsaj toliko.
Otežena tudi priprava tal
Pomanjkanje padavin in daljše sušno obdobje sta prizadela tako poljedelstvo kot sadjarstvo in vrtnarstvo oziroma zelenjadnice. Kot sta pojasnila Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje, in Metka Barbarič, specialistka za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota, so med poljščinami prizadeta predvsem ozimna žita in oljna ogrščica, na katerih bodo posledice zgodnje spomladanske suše ostale.
Pri ozimnih žitih se pomanjkanje vlage kaže v redkejšem sklopu rastlin, manjši rasti, zgodnejšem klasenju in v manjših nastavkih klasa. Pri travinju strokovnjaki opažajo, da je bil prvi odkos za približno polovico manjši od običajnega, zaradi pomanjkanja padavin pa je bila okrnjena tudi učinkovitost mineralnih gnojil. Kot sta dodala Ferenčak in Barbaričeva, je bila otežena tudi priprava tal za setev koruze, oljnih buč, sončnic in soje, ponekod pa so bile težave z vznikom teh kultur.
»Zaradi izsušenega zgornjega sloja je bila zmanjšana ali celo onemogočena učinkovitost fitofarmacevtskih sredstev, predvsem talnih herbicidov, pri kulturah, kjer so na razpolago samo ti herbicidi. Tudi poraba goriva je bila zaradi zahtevnejših razmer za pripravo tal povečana,« sta še dejala.
V izrazito sušni pomladi je prizadeta tudi pridelava nekaterih zelenjadnic. Suša se na različnih tleh kaže različno intenzivno. Na težjih tleh, z dobro strukturo in dobro založenih s humusom, ki imajo večjo sposobnost zadrževanja vode, posledice suše niso tako izrazite kot na lažjih tleh in tleh z manjšim deležem humusa.
Pomanjkanje vode se, kot pove Breda Vičar, specialistka za zelenjadarstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota, trenutno najbolj opaža pri čebulnicah, predvsem pri čebuli ter ozimnem in spomladanskem česnu, ki ga velik delež pridelovalcev ne namaka. »Česen in čebula sta precej občutljiva za pomanjkanje vode, zato ju je v sušni pomladi priporočljivo namakati. Na nenamakanih površinah sta rast in razvoj česna in čebule upočasnjena, zato se pričakuje zmanjšanje pridelka. Kako izrazito bo to zmanjšanje, je še težko napovedati,« pravi sogovornica.
Sušo občutijo tudi vse sadne vrste, predvsem tiste, ki rastejo na lahkih peščenih tleh. Rast se je ustavila tudi pri malinah in ameriških borovnicah, ki imajo plitve korenine. »Druge sadne vrste, predvsem pečkarji in koščičarji, so v fazi rasti plodičev. Pomanjkanje vode v tem času lahko pusti trajne posledice, vse pa je odvisno od tipa tal, obdelave in kondicije dreves. Za zdaj se posledice suše še ne vidijo izrazito, lahko pa se stanje poslabša,« pravi Miran Torič, specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota.
Škoda, ki jo je povzročila suša v sadjarstvu, se sedaj vidi predvsem na listih, ti so manjši in se čez dan že zvijajo, ter na rasti. Pri jablanah in hruškah se pričakujejo manjši plodovi in slabša skladiščna sposobnost, tudi ob prihodu padavin. »Oceno škode bo mogoče dati po junijskem redčenju plodov ali po koncu sezone, odvisno od padavin,« še pravi Torič in dodaja, da se pri koščičarjih pričakuje močnejše odpadanje plodov pred zorenjem.
Rešitev v namakanju?
Eden od učinkovitih ukrepov v boju proti sušnim razmeram je po besedah strokovnjakov namakanje, predvsem to velja za vrtnarstvo oziroma zelenjadnice ter sadjarstvo. Kot pravi Vičarjeva, je namakanje zelenjadnic v sušnih razmerah najučinkovitejše, ni pa to edini ukrep za blažitev posledic suše.
Pomemben agrotehnični ukrep za ohranjanje talne vlage je okopavanje, ki so ga zelenjadarji že izvajali. S tem se prepreči kapilarni vzpon in se zadrži voda v tleh, uničuje pa se tudi plevel, ki gojenim zelenjadnicam povzroča škodo tudi z odvzemom vode iz tal. »Poleg že omenjenih ukrepov je v razmerah, ko se suša že začenja, pri zelenjadnicah priporočljiva uporaba biostimulantov. Priporočljivo jih je uporabiti že pred nastankom stresa, vsaj dan prej, med biostimulanti pa se uporabljajo predvsem pripravki na osnovi alg ali aminokislin,« še pravi specialistka za zelenjadarstvo.
Podobno velja tudi za sadjarje, ki morda še namakalnih sistemov nimajo. Uporabljajo lahko aminokisline in alge, pomaga tudi razpiranje protitočnih mrež, s čimer se zmanjšata osončenje in transpiracija, priporočljiva pa je tudi plitva obdelava tal.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
