V Zgornji Savinjski dolini predlog DPN sprožil burne odzive domačinov
Okoljsko ministrstvo v Mozirju predstavilo pobudo za državni prostorski načrt za izvedbo protipoplavnih ukrepov na Savinji od Mozirja do Ljubnega.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj (tudi domačinka iz Mozirja) in državni sekretar Peter Lovšin sta se udeležila Javne predstavitve v postopku državnega prostorskega načrtovanja za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Zgornji Savinjski dolini od Mozirja do Ljubnega ob Savinji, ki je bila v športni dvorani Mozirje.
Ob tem je Rifljeva povedala, da se prihodnji teden na mesto direktorja Direkcije RS za vode vrača Celjan Roman Kramer. Je pa nova ministrica na srečanju poudarila, da je skupen cilj ukrepov bolj varna Savinjska dolina.
Kaj je predmet javne pobude?
Predmet pobude je načrtovanje celovitih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na približno 21,5 km dolgem odseku reke Savinje in njenih večjih pritokov na območju petih občin: Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Braslovče. Pobuda je nastala na podlagi Koncepta sistemsko povezanih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju reke Savinje in upošteva tudi ugotovitve analize poplavnega dogodka iz avgusta 2023.
Osnovni cilj je zmanjšanje poplavne ogroženosti naselij Mozirje, Nazarje, Varpolje, Rečica in Ljubno ob Savinji za pojav visokih vod s povratno dobo 100 let, z varnostno višino vsaj 100 cm in upoštevanjem vpliva podnebnih sprememb.
Cilji in nameni prostorske ureditve
Predmet pobude za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) je načrtovanje celovitih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje od Mozirja do vključno Ljubnega ob Savinji, ki bo imela pozitivne učinke tudi dolvodno v porečju Savinje.
Predmetni DPN je poleg aktualnih DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini in DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Drete del celovitih ukrepov na porečju reke Savinje, ki je nastal na podlagi Koncepta sistemsko povezanih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju reke Savinje.
Kaj je bil namen analize?
Namen pobude je na osnovi analize javno razpoložljivih podatkov in strokovnih podlag pripraviti predlog izvedljivih variantnih rešitev. Tako pripravljena pobuda predstavlja osnovni prostorski dokument za obravnavane prostorske ureditve v fazi odločanja o pripravi načrta.
Pobuda bo posredovana pristojnim državnim in lokalnim nosilcem urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: NUP), ki bodo na gradivo podali podatke in usmeritve za načrtovanje, ter javno objavljena z namenom, da k pobudi javnost lahko poda predloge in pripombe. Na podlagi analize podanih podatkov, usmeritev in predlogov se izoblikujejo usmeritve za nadaljnje načrtovanje in pripravi sklep o pripravi DPN.
Kje vlada načrtujejo suhe zadrževalnike?
Načrtovane ureditve po območjih oziroma objektih so povezane predvsem s suhimi zadrževalniki Gradivo pobude vključuje tudi dodatne možne rešitve za izredne oziroma zelo redke poplavne dogodke na območju Mozirja in Lok pri Mozirju.
Javna objava pobude in javna predstavitev je bila organizirana z namenom vključevanja javnosti v postopek načrtovanja in seznanitve z načrtovanimi rešitvami iz pobude. Javnost lahko poda svoje pripombe in predloge na objavljena gradiva pisno po elektronski pošti na naslov gp.mnvp@gov.si ali z redno pošto na naslov Ministrstvo za naravne vire in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, obvezno s pripisom »DPN za Zgornjo Savinjsko dolino«.
Na podlagi analize prejetih podatkov, dodatnih usmeritev in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora ter pripomb in predlogov javnosti bo izoblikovan predlog izvedljive variantne rešitve. V nadaljnjem postopku bo za najprimernejšo variantno rešitev izdelana študija variant in državni prostorski načrt.
Kaj pravi ministrica ob svojem prvem obisku?
Okoljska ministrica Polona Rifelj je ob robu obiska med drugim dejala: »To so predlogi, ki smo jih pripravili in med domačini sprožajo kar nekaj ostrih odzivov. Pomisleke imajo predvsem glede predloga za ureditev suhe struge, ki gre čez Loke, kjer je tudi moja družinska hiša. Dobro poznam to območje. Vem, da bo potrebno poiskati kompromise, to so le predlogi, ki smo jih predstavili. Čaka naš še veliko dela in pogovorov. Vemo pa, da če hočemo reševati protipoplavne ukrepe v Zgodnji Savinjski dolini, bodo potrebni kompromisi. Enim ne bodo všeč nasipi, drugim razlivna območja. A nekaj bo treba narediti, treba bo sprejeti nekatere kompromise in nekaj narediti.«
»Govorimo šele o pobudi«
"V tej fazi govorimo o pobudi – to pomeni, da rešitve še niso dokončne. Namen tega postopka je prav to, da skupaj preverimo strokovne podlage, pridobimo podatke, usmeritve, pripombe in predloge ter poiščemo najboljše izvedljive rešitve," je še opozorila ministrica in dodala. "Zavedamo se, da so posegi v prostor vedno občutljivi. Vsak ukrep ima vplive in vsak prostor ima svoje posebnosti. Zato morajo biti končne rešitve rezultat strokovnega dela, sodelovanja lokalnih skupnosti in vseh deležniških skupin ter predvsem razumevanje potreb ljudi, ki tukaj živijo," je dejala.
Izboljšati želijo varnost naselij
S pobudo želi država izboljšati varnost drugih naselij ob Savinji in pritokih, zmanjšati ogroženost kmetijskih zemljišč, omogočiti zadrževanje visokih voda ob izrednih dogodkih, ohraniti racionalno rabo prostora in zmanjšati vplive na okolje. Med obravnavanimi rešitvami so območja možnega zadrževanja visokih voda oziroma suhi zadrževalniki na Savinji in nekaterih njenih pritokih, preureditve posameznih odsekov reke Savinje in njenih pritokov, sonaravne ureditve in prilagoditve obstoječih ureditev na potrebno pretočnost ter posamezni lokalni ukrepi, kjer so potrebni za poplavno varnost.
Ostri odzivi domačinov na predlagane rešitve
Po javni predstavitvi predlogov so se oglasili domačini, nekateri njihovi odzivi na vladne ukrepe in odločitve so bili ostri. Eden izmed njih je dejal, da pripravljavci ukrepov le lažejo in da sploh ne odgovarjajo na pobude in predloge, ki so jim jih poslali kmetje po javni razgrnitvi v Spodnji Savinjski dolini pred meseci.
Alenka Žagar, predstavnica Civilne iniciative Loka pri Mozirju je med drugim dejala: »Naš glavni strah je povezan z dejstvom, da bi šel glavni koridor skozi gosto naseljeno vas Loke, ki bi jo razdelil dobesedno na dva dela. Uničena bi bila vsa vaška veduta, uničeno bi bilo 12 hektarjev zemlje. S tem bi bilo onemogočeno delovanje najmanj štirih kmetij. Onemogočena bi nam bila vsa samooskrba. Zanimivo pri tem je, da bi imel ta koridor dve metra visoke nasipe. Ta predlagani koridor prečka štiri ceste, ki nas povezujejo s trgom Mozirja, " je povedala.
Betonski zid pred hišnimi vrati?
Dejala je, da bi ukrepi pomenili, da bi nekaterim domačinom pred vhodna vrata hiš dobesedno namestili tudi betonski zid. "To je za nas nespremenljivo. Še vedno je ozko grlo soteska. S temi ukrepi bi reševali desni breg reke Savinje. Ta je bil ves čas poplavno območje, zgradil se je tudi Mozirski gaj, zgradilo se je naselje Nove Loke z okoli 30 stanovanjskimi hišami. S tem koridorjem nas bodo dobesedno poplavili. Ob tem bi rada dodala, da bi do leta 2023 nikoli nismo bili poplavljeni,« je še dodala.
Ima se za največjega oškodovanca
Predlaganim ukrepom ostro nasprotuje tudi Džemal Kadrič, lastnik hotela Bende: »Sam sem največji oškodovanec teh ukrepov. Namen države je zgraditi koridor. Meni bi z njim vzeli kruh, posel. Pri meni živijo delavci iz BSH-ja, Gorenja, šoferji Nomaga. Pot koridorja bi šla čez moj hotel. Ne pride v poštev, da mi ga porušijo,. Želim dobiti zagotovila, da se to ne bo zgodilo,« je dejal sogovornik.
Župan Luč Klavdij Strmčnik je dejal: »Ta prostorski načrt se zaključuje med Lučami in Ljubnem in se nas ne dotika neposredno. Imam pa na te ukrepe vseeno dve konkretni pripombi, ki jih je potrebno vključiti. Menim, da je potrebna zaščita med jezom in desno brežino Savinje, kjer je pred letom dni spet tekla voda. To je potrebno v bodoče preprečiti."
Še ena njegova pripomba je povezana s plazom v Strugah. "Če se na tem mestu ne bo naredila zaščita nabrežine v Savinji, bo ta material zgrmel v Savinjo. Na ta način lahko pride do zamašitve struge in do katastrofe, ki bo segla vse do Celja. »
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
