Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V okviru 2. faze projekta Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je usmerjena v postopno opuščanje premoga in prehod na nove obnovljive vire toplote, so potekale strokovne analize prihodnjih možnosti oskrbe s toploto. KP Velenje je pri pripravi strokovnih podlag sodelovalo z Evropsko investicijsko banko (EIB) v okviru svetovalnega programa TARGET, ki ga izvajata EIB in Evropska komisija.

Predstavljena je bila vsebina osnutka končnega poročila, v katerem so bili analizirani različni scenariji in tehnološke možnosti razogljičenja sistema daljinskega ogrevanja ter opravljena njihova medsebojna primerjava.

Dva možna scenarija za zimsko oskrbo s toploto

Župan MO Velenje Peter Dermol je ob predstavitvi rezultatov analiz poudaril, da so z njihovo pripravo dosegli pomemben mejnik v procesu preobrazbe daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Analiza je obravnavala različne scenarije vzpostavitve novih proizvodnih virov toplote, tako na območju MO Velenje kot tudi na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj.

Pokazala je, da je za zagotavljanje toplote v poletnem obdobju najprimernejša rešitev kombinacija sončne elektrarne, toplotne črpalke in hranilnika toplote. Ta sistem bi zagotavljal toploto za pripravo tople vode v obdobju nižje porabe. Za zimsko obdobje sta v obravnavi ostala dva scenarija.

Prvi predvideva postavitev kotla na biomaso, namenjenega izključno proizvodnji toplotne energije, drugi pa postavitev biomasnega kotla v sistemu soproizvodnje električne in toplotne energije (kogeneracije). Scenarija se razlikujeta tako po obsegu investicije kot tudi po načinu izkoriščanja proizvedene energije, oba pa sta bila v okviru strokovne analize ocenjena kot izvedljivi možnosti.

Naslednji pomemben korak bo preveritev obeh rešitev. Preverili bodo odzivanje predvidenega sistema na različne obratovalne razmere, med drugim na spreminjanje zunanjih temperatur, cen energentov in druge dejavnike. S tem bodo pridobili dodatne informacije za izbiro najustreznejše rešitve.

Po zaključku bodo rezultate predstavili Svetu MO Velenje ter pristojnima ministrstvoma, predvsem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo oziroma ministrstvu za finance. Pri tem bodo proučili, ali je mogoče projekte financirati in izvajati v okviru lokalnih skupnosti ali pa bo treba vključiti tudi druge partnerje.

Za zeleno preobrazbo potrebujejo tudi podporo države

Župan je ob tem izpostavil, da si MO Velenje prizadeva, da bi proizvodnja in oskrba s toplotno energijo ostali v domeni lokalnih skupnosti. Tako bi lokalna skupnost ohranila neposreden vpliv na proizvodnjo toplote in posledično tudi na njeno končno ceno. Če bi se odločili za kogeneracijo, pa bi bilo smiselno povezovanje s strokovnimi partnerji, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje na področju trženja električne energije.

Dermol je opozoril, da je občina že pred leti pripravila Akcijski načrt zelene preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja. Osnutek je bil pripravljen leta 2022, leta 2023 pa je bil predlog predstavljen tudi na seji Sveta Mestne občine Velenje in posredovan pristojnim ministrstvom. Kljub temu takrat občina ni prejela konkretnih povratnih informacij.

Kot je še pojasnil Dermol, je akcijski načrt že takrat jasno pokazal, da je zelena preobrazba sistema izvedljiva do leta 2030, vendar pod pogojem, da bodo pravočasno sprejeti in uveljavljeni vsi potrebni zakonski in drugi ukrepi za prestrukturiranje regije. Župan je izpostavil počasno sprejemanje in predvsem izvajanje zakonodaje.

Pri tem je posebej opozoril na približno 30 milijonov evrov, predvidenih za zeleno preobrazbo daljinskega ogrevanja. »Lokalna skupnost mora trenutno sama zagotavljati sredstva za pripravo projektne dokumentacije in drugih strokovnih podlag.

Še dobro, da imamo dobre odnose z Evropsko investicijsko banko, ki nam je v okviru programa TARGET pomagala s tehnično podporo. V nasprotnem primeru določenih aktivnosti z lastnimi finančnimi sredstvi sploh ne bi mogli izvesti,« je poudaril. Predstavljena časovnica projekta predvideva izvedbo do leta 2033, vendar si občina želi, da bi do novega vira toplote prišli čim prej.

Dve možni lokaciji in različna investicijska scenarija

Pri umeščanju novih proizvodnih virov toplote se trenutno obravnavata dve lokaciji. Prva je območje deponije premoga, druga pa lokacija Termoelektrarne Šoštanj, ki je z vidika tehnologije verjetno nekoliko primernejša, a bi bila za izvedbo potrebna uskladitev z državo in lastniki zemljišč ter doseganje ustreznega dogovora o uporabi prostora. Končna izbira lokacije bo tesno povezana z odločitvijo o tehnološkem scenariju.

Če bi se odločili za kotel na biomaso, namenjen izključno proizvodnji toplote, bi bila lahko primernejša lokacija v Velenju. V primeru kogeneracije, ki vključuje tudi proizvodnjo električne energije, pa bi bilo zaradi večjega obsega postrojenja bolj smiselno proučiti lokacijo v Šoštanju.

Pomemben dejavnik pri odločanju bodo tudi investicijski stroški. Po trenutno predstavljenih ocenah bi investicija v sistem, namenjen zgolj proizvodnji toplote, znašala približno 80 milijonov evrov, medtem ko bi izvedba kogeneracijskega sistema zahtevala okoli 110 milijonov evrov.

Dermol pričakuje, da bi lahko v prvi polovici leta 2027 že sprejeli odločitev o poslovnem modelu in najprimernejšem scenariju. Ta bo moral poleg finančne upravičenosti upoštevati tudi socialno sprejemljivost za prebivalce in dolgoročno vzdržnost sistema.

Vprašanje prihodnje oskrbe po aprilu 2027

Župan je opozoril na časovno omejitev sedanje ureditve oskrbe s toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj, ki je trenutno predvidena do aprila 2027. Čeprav to vprašanje na strokovnem srečanju ni bilo podrobneje obravnavano, je izrazil pričakovanje, da bo aktualna Vlada podaljšala veljavnost zakonske ureditve, predvidoma do leta 2030.

»Po mojem mnenju do aprila 2027 ni mogoče izvesti tako zahtevne preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, ne da bi bila pri tem ogrožena socialna varnost zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj in zanesljivost oskrbe s toploto. Končno odločitev o podaljšanju ureditve bo pokazala nadaljnja politika aktualne vlade.«

Študija je pomemben korak na poti razogljičenja

Francesco Angelini iz Evropske investicijske banke (EIB) je poudaril, da so veseli, da lahko Šaleško dolino in KP Velenje podpirajo pri procesu razogljičenja daljinskega ogrevanja. Pojasnil je, da program zagotavlja tehnično pomoč regijam v prehodu na zeleno energijo.

»Študija predstavlja pomemben korak, saj je z uporabo različnih metodologij celovito ovrednotila več investicijskih možnosti ter pokazala, da obstajajo izvedljive in ustrezne alternative sedanjemu sistemu.«

Ob tem je poudaril, da predstavitev študije ne pomeni konca procesa, temveč pomemben mejnik na poti do nadaljnjih odločitev in končne izvedbe projekta. Dr. Mario Ortner iz svetovalnega podjetja NTU Consulting je izpostavil, da je ključni cilj preobrazbe zagotoviti, da bo sistem daljinskega ogrevanja do leta 2050 brez emisij CO₂. Osrednji namen študije je bil zato poiskati ustrezne alternative sedanjemu sistemu, ki temelji na premogu, ter opredeliti tehnološke rešitve za njegovo postopno razogljičenje.

Večkriterijska analiza je kot najprimernejšo pokazala kombinacijo izrabe biomase in projekta ELENA, ki predvideva izkoriščanje nizkotemperaturne toplote Velenjskega jezera s pomočjo štirih toplotnih črpalk, vsake z močjo štirih megavatov.

Strokovna analiza je zožila nabor možnih rešitev

Dr. Adnan Glotić, svetovalec direktorja za prestrukturiranje in razvoj v KP Velenje, je pojasnil, da je bil cilj analize primerjati različne scenarije prehoda s premoga na nove obnovljive vire toplote ter poiskati stroškovno učinkovite, tehnično izvedljive, tehnološko zrele in okoljsko sprejemljive rešitve.

Multikriterijska analiza je nekoliko prednostno ocenila rešitev, ki vključuje zgolj proizvodnjo toplote. »Študija predstavlja podlago za nadaljnje podrobnejše preveritve. Med pomembnimi odprtimi vprašanji ostajajo državne pomoči, viri sofinanciranja, lastniška struktura in izbira poslovnega modela.

Izbrane rešitve zmanjšujejo potrebe po biomasi, saj bi po trenutnih ocenah potrebovali približno 44.000 ton letno.« Poudaril je, da je bilo veliko dela že opravljenega, vendar bo hitrost nadaljnje preobrazbe odvisna tudi od postopkov in sodelovanja vseh vključenih deležnikov.

Naš čas