Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tina Seršen, je v torek, 21. februarja, gostila koordinacijski sestanek na temo investicij v Šaleški dolini. Na operativno srečanje so poleg vodstva Komunalnega podjetja Velenje prišli še vodilni na Holdingu Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj, Ministrstvo pa je zagotovilo tudi prisotnost pristojnih za informacije o črpanju evropskih strukturnih sredstev in sredstev iz Sklada za pravični prehod.

Direktor KPV, mag. Gašper Škarja, je poudaril izjemen pomen čim prejšnjega začetka črpanja evropskih sredstev, brez katerih izvedba rezervnega načrta ogrevanja Šaleške doline ne bo mogoča. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj.

»Skupaj z direktorjem TEŠ Mitjo Tašlerjem in inženirji HSE smo predstavili Skupni koncept Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, ki smo ga pripravili v sodelovanju velenjskim premogovnikom. To pomeni, da smo se že dogovorili, da bo obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Člani Skupne strokovne skupine  TEŠ – PV – KPV – HSE so se medtem dogovorili, da do konca februarja 2023 pripravijo Investicijske projekte za umeščanje in postavitev OVE virov s prikazom ekonomike stroškovne cene toplote na virih in skupne cene, ki bodo podlaga za nadaljnje korake ter za to ustrezne tehnične rešitve.«

Srečanje bo podlaga za projekte, ki jih bodo v sodelovanju z glavnima akterjema šaleške termo-divizije, Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, pa tudi posamično, prijavljali za sofinanciranje projektov iz evropskega Sklada za pravični prehod in za pomoč države. Na prvem srečanju so namreč prejeli jasen signal pristojnega ministra mag. Bojana Kumra, da bo država ustrezno podprla projekte, ki bodo usklajeni na ravni celotne Šaleške doline.

»Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 t manj izpustov CO₂, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje,« je Komunalno podjetje Velenje še zapisalo v sporočilu za javnost.