naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Šoštanj, 22. aprila ‒ Generalni direktor TEŠ Branko Debeljak in direktor HSE Saša Mitja Tašler sta svetnicam in svetnikom predstavila aktualno dogajanje v TEŠ, vpliv zakonodaje ter načrte za prestrukturiranje. Debeljak je uvodoma pojasnil, da poslovanje v začetku leta 2026 poteka nad pričakovanji: »V primerjavi s poslovnim načrtom smo trenutno celo nekoliko boljši od načrtovanega. Blok 6 smo 11. aprila zaustavili in toploto trenutno proizvajamo z uporabo plinskih turbin, skladno z vremenskimi razmerami. Čez poletje bomo nadaljevali z obratovanjem plinskih enot, ponovno pa zagon bloka 6 načrtujemo v drugi polovici septembra.« Dodaja, da v tem času potekajo tudi redna vzdrževalna dela, po katerih sledi še poskusni zagon. Izpostavil je, da so v zadnjem obdobju beležili približno 8 odstotkov nad načrtovano proizvodnjo, podobno velja tudi za prihodke. V nadaljevanju je spregovoril o prihodnosti lokacije TEŠ po postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Poudaril je, da so že pred izločitvijo iz skupine HSE pripravili strateški načrt prestrukturiranja, ki se postopoma uresničuje. »Na tej lokaciji se bodo razvijali novi projekti. Že kar daleč je državni prostorski načrt za PSE Družmirje, hkrati pa je v teku razpis za baterijske hranilnike energije in dobavo baterij, saj je sončno proizvodnjo treba kombinirati z ustreznim shranjevanjem energije. Pomembno je, da ohranimo energetsko lokacijo, razvoj te je ključen,« je pojasnil. Kot je dodal, gre za sodoben energetski koncept, ki naj bi prispeval k stabilnosti sistema. »Na lokaciji Šoštanja bo kombinacija obnovljivih virov in hranilnikov energije, kar je za elektroenergetski sistem zelo pozitivno,« je še poudaril.

Ceniti bo treba lastne vire

Skupaj s partnerji iz HSE in HSE Saša so pripravili tudi ponudbo na razpis občin Šoštanj in MO Velenje. »Čakamo na odločitev občin o nadaljnjih korakih. Naša ponudba združuje več obnovljivih virov energije in verjamemo, da lahko zagotovi rešitve, ki jih lokalna skupnost potrebuje za prihodnost,« izpostavi Debeljak, ki na vprašanje, ali se je za prihodnost delavcev v TEŠ treba bati, odgovori: »Ne, vendar je pogoj to, da bodo načrtovani projekti tudi dejansko realizirani.« Dotaknil se je tudi vprašanja rušenja bloka 4. Kot je pojasnil, so v zaključni fazi javnega razpisa in tik pred podpisom pogodbe. »Ker za rušenje hladilnega stolpa nimamo zagotovljenih lastnih sredstev in ker ta strošek ne predstavlja upravičenega financiranja, iščemo partnerja, ki bi pri projektu sodeloval in pomagal pri izvedbi,« je dejal. Dodaja, da je prav financiranje ključni izziv: »Pogodbo bomo lahko podpisali šele, ko bomo zagotovili zunanjega partnerja, ki bo prispeval sredstva za izvedbo projekta.« Stroški rušenja so po njegovih besedah visoki in trenutno ocenjeni na približno 4,6 milijona evrov. Ob koncu se je odzval tudi na vprašanje o evropskih energetskih trendih in podaljševanju uporabe premoga v nekaterih državah. »Nemčija, Češka, Poljska pa tudi Italija podaljšujejo uporabo premoga oziroma zamikajo opuščanje. Italija je, na primer, ‚coal phase-out‘ prestavila na leto 2038.« Debeljak je pojasnil, da gre pri tem za širši evropski trend prilagajanja energetski realnosti: »Mislim, da so te države spoznale, da je v trenutnih geopolitičnih razmerah ključno imeti tisto, kar imaš doma. Če si preveč odvisen od tujine, se lahko hitro zgodi, da ostaneš brez oskrbe. Vojna je prinesla druga dejstva. Sem optimist.« Ob tem je dodal, da gre za vprašanje energetske varnosti: »V takšnih razmerah je zanesljiva domača proizvodnja izjemno pomembna. Ceniti bomo morali začeti lastne vire, ki jih imamo na voljo.« Izrazil je tudi pričakovanje, da bo podobno razmišljanje prisotno tudi v Sloveniji: »Upam, da bo šla Slovenija v podobno smer, da bosta v ospredju predvsem energetska stabilnost in varnost oskrbe.«