Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V soteski Hudi potok v Florjanu pri Šoštanju so si obiskovalci v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine ogledali Mornovo zijalko. Ogled sta pripravila Zavod 4 Šoštanj in Šaleški jamarski klub Podlasica Šoštanj, obiskovalce pa je po jami vodila članica kluba in ljubiteljska vodnica Valerija Stropnik.

Dragocena arheološka in geološka dediščina

Gre za paleolitsko najdišče, ki ga je leta 1935 odkril arheolog Srečko Brodar. V jami in njeni okolici so bile odkrite različne paleolitske najdbe, med drugim ostanki orodij in orožja, pa tudi lobanja jamskega medveda. Poznejše raziskave so pokazale tudi sledove iz rimskega obdobja.

»Tukaj so našli različne paleolitske najdbe, od različnih konic in drugega orodja do lobanje jamskega medveda, kasneje pa tudi najdbe iz rimskega obdobja,« pojasnjuje Stropnikova, ki je poudari, da današnja podoba Šaleške doline skriva tudi zanimivo geološko zgodovino. »Pred približno 35 milijoni let je bilo na tem območju morje, v njegovem okolju pa je deloval vulkan Smrekovec.

To je dokazano. Na dnu tega morja je deloval vulkan, o njegovem delovanju pričajo tudi različne vulkanske bombe in tuf, ki je nastal iz vulkanskega pepela. Takšne stvari so bile najdene tudi v tej jami,« pripoveduje Stropnik.

Jame niso samo turistična zanimivost

Šaleški jamarski klub Podlasica Šoštanj si želi, da bi jame postale tudi prostor izobraževanja o naravi in njenem varovanju, ne zgolj turizem. »Pomembno je, da ljudje vedo, da je jama lahko tudi izvir pitne vode,« poudarja vodnica. Prav onesnaževanje jam je po njenih besedah še vedno velik problem.

Člani kluba so se pri čiščenju jam srečali z različnimi odpadki, v nekaterih primerih tudi s poginulimi živalmi oziroma kadavri. Pri čiščenju sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi. »Ko čistimo jame, se ljudje včasih vprašajo, zakaj pobiramo vso to umazanijo. Mi jim povemo: zato, ker je blizu vaše kmetije lahko izvir pitne vode.

Potem se malo zamislijo,« pravi Stropnikova. Pomemben del njihovega dela je zato tudi ozaveščanje mladih. Prepričana je, da bi morali otroke že v šoli učiti o pomenu jam, podzemne vode in varovanja narave.

Kam odteka voda?

Obiskovalci lahko v njej opazijo pajke, hrošče, kobilice in netopirje, med njimi tudi malega podkovnjaka. »V jamah se veliko dogaja. Pozimi so ogledi nekoliko drugačni, saj takrat netopirji prezimujejo. Takrat jih je treba pustiti pri miru in čim manj vznemirjati.« Jamarje je zanimalo tudi, kam odteka voda.

»Raziskovanja na območju Mornove zijalke so pokazala zanimivo povezavo z vodo. Člani kluba so v preteklosti raziskovali, kam odteka voda, ki ponikne pred jamo. Vodo so obarvali in ugotovili, da naj bi se pojavila pri izviru na območju term v Topolšici.

Med pradavnino, žalik ženami in skrivnostmi podzemlja

Mornova zijalka pa ni zanimiva le zaradi arheoloških najdb in geološke zgodovine, temveč je z njo povezano tudi bogato lokalno izročilo. Pripovedko o žalik ženah in setvi boba je uvodoma predstavila direktorica Zavoda 4 Šoštanj Špela Poles. Žalik žene so bila dobra in modra bajeslovna bitja, ki so kmetom svetovala pri kmečkih opravilih. Ena od pripovedi govori o kmetu Razpodovniku iz Belih Vod.

Ko je bila nekoč huda zima, so mu svetovale, naj poseje bob. Sosedje so se mu smejali, vendar je nasvet upošteval in pridelal najlepši bob daleč naokoli. Žalik žene naj bi ga nato obiskovale še vrsto let. Ena izmed njih je celo prihajala k njemu prenočevat. Imela je zelo dolge lase, spletene v kito, ki je segala do tal. Razpodovnikovi ženi to ni bilo všeč in po eni različici pripovedi ji je kito odrezala.

Po tem dogodku so žalik žene izginile in kmetje niso več prejemali njihovih nasvetov. Njihova pomoč pa je bila očitno povezana tudi z določenimi pravili: ljudje jih niso smeli vznemirjati ali zlorabljati njihove naklonjenosti.« Pripoved o setvi boba, povezani z Mornovo zijalko, je zato več kot le zanimiva lokalna legenda, je del kulturnega spomina tega prostora.