Folkorni festival Od Celja do Žalca: ples, zgodne in svet v gibanju
V Spodnji Savinjski dolini je bil letos že devetnajstič Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Spodnji Savinjski dolini je bil letos že devetnajstič Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca – eden najstarejših in najprepoznavnejših folklornih dogodkov v regiji, ki je v skoraj dveh desetletjih gostil že šestinšestdeset tujih folklornih skupin in več kot 1.800 folkloristov.
Festival, ki ga organizira Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca, je tudi letos dokazal, da folklora ni le tradicija, temveč živ dialog med narodi, zgodovino in sodobnostjo.
Festival se je začel 12. septembra z uverturo na celjski tržnici, na kateri so obiskovalci lahko začutili prvi utrip prihajajočih nastopov. Isti dan je Moški pevski zbor Gotovlje, ki letos praznuje častitljivih 132 let delovanja, pripravil koncert Slovenske zborovske pesmi – kronološki presek skozi domačo vokalno dediščino. S tem se je začel niz dogodkov, ki so v naslednjih dneh zapolnili trge, dvorane in šole Celja ter Žalca.
Poslanstvo, ki presega folkloro
Organizatorji poslanstvo festivala razumejo širše kot zgolj predstavitev plesne, pevske, glasbene in oblačilne dediščine sveta. Folklora je po njihovem mnenju neločljivo povezana z zgodovinskimi razmerami, geografijo in družbenimi vplivi dežele, iz katere prihaja. Zato festival že vrsto let posebno pozornost namenja mladim.
Otroški koncerti so zasnovani kot potovanje po svetu, kot neobičajen pouk geografije ali zgodovine, včasih celo matematike. Vedno vključujejo tudi nauk – o prijateljstvu, različnosti, pasteh spleta ali pomenu kulturne identitete. »Naše poslanstvo je vzgoja mladih s pomočjo folklore. Želimo, da razumejo, da je vsak ples zgodba naroda,« poudarjajo organizatorji.
Letos je to poslanstvo dobilo še širši domet: društvo je na razpisu pridobilo evropska sredstva, ki omogočajo izvedbo koncertov v vseh šolah Spodnje Savinjske doline ter v osnovnih šolah mestne občine Celje. Festival bo tako dosegel največ mladih v svoji zgodovini.
Od irskih družabnih plesov do tanzanijskih ritmov
Letošnji program je bil izjemno raznolik. Na odrih so se predstavile skupine iz Irske, Poljske, Romunije in Tanzanije. Štiri države, od katerih vsaka nosi svojo edinstveno plesno zgodbo.
Organizatorji poudarjajo, da se pogosto premalo zavedamo, kakšen privilegij je gostiti tako vrhunske umetnike. »Včasih se sprašujem, ali znamo biti dovolj ponosni, da lahko v naši regiji sprejmemo glasbenike in plesalce takšnega formata,« dodaja Bojan Pevec, direktor festivala.
Domači sestavi – srce festivala
Čeprav festival vsako leto gosti izjemne tuje skupine, ostaja močno zasidran v lokalnem okolju. Zgodovinsko sta domačinki festivala dve skupini: KD Grifon Šempeter, ki je leta 2005 organiziralo prvi festival z mednarodno noto, in Celjska folklorna skupina, ki se je organizaciji pridružila leto kasneje. Prav ti dve skupini sta tudi letos nosili domačo barvo festivala.
Občasno se pridružijo tudi druge slovenske skupine, med njimi FS KUD Šmartno v Rožni dolini, FS Kobula KD Petrovče ali FS KD Rečica Laško. Društvo sicer organizira tudi maratone slovenskih folklornih skupin, na katerih so vrata odprta za vse – doslej se jih je zvrstilo že enaindvajset.
Folklora v sodobni družbi
Organizatorji opažajo, da pomen folklore v sodobni družbi narašča. Sprejemanje in razumevanje folklornega plesa sta vedno bolj prisotna, prav tako nacionalno poistovetenje z dediščino. Veliko zaslug za to nosijo lokalne skupine, ki s kakovostjo in predanostjo postajajo tudi turistični produkt.
»Če smo s festivalom in z maratoni k temu pripomogli, smo lahko le ponosni,« še poudarja Pevec.
Devetnajst let festivala je dokazalo, da folklora ni le tradicija, temveč živ organizem, ki povezuje narode, generacije in zgodbe. V Celju in Žalcu je ponovno nastal prostor sobivanja kultur – prostor, v katerem se ples prepleta z zgodovino, glasba z identiteto in tradicija z mladostjo. In prav v tem je njegova največja vrednost: da nas opominja, kako bogat je svet, ko ga gledamo skozi gib, barve, ritme in srce različnih narodov.
SAŠA PUKL
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.