Vektor Media

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Hrvaški stand up komik Goran Vinčić - Vinča prihaja 11. novembra v Cankarjev dom, kjer bo predstavil svoj novi šov Komedija je resna stvar. Naslov ni naključen: Vinča v komediji vidi precej več kot zgolj zabavo.

Od Slavonije do velikih dvoran, od filozofije do stand upa in od klubskih odrov do Cankarjevega doma in Arene Zagreb – z Vinčo smo se pogovarjali o tem, zakaj mora biti komik dober opazovalec družbe, kaj se je zgodilo z našim smislom za humor in kako smo Slovenci drugačna publika od Hrvatov.

Vaš novi šov se imenuje Komedija je resna stvar. Kako resna stvar je pravzaprav komedija?

Odvisno od tega, kako gledate na komedijo. Komedija je pogosto veliko resnejša od resničnosti, edina razlika je v tem, da se ljudje ob njej smejijo, ne pa jočejo. Ali pa jočejo od smeha.

V novem šovu se navezujete na podobo Stanczyka, dvornega norčka, ki je medtem, ko se drugi zabavajo, edini videl, da se okoli njega dogaja nekaj zelo resnega. Se danes od komika pričakuje, da je nekakšen sodobni dvorni norček – človek, ki lahko pove tisto, česar drugi ne morejo?

Ta podoba je sijajen prikaz današnjega sveta. Medtem ko okoli nas vse razpada, se elita zabava, mi pa smo zaskrbljeni. V zgodovini ni to nič novega, vse to smo že videli. Vprašanje je samo, kakšen bo tokrat padec civilizacije.

Ko gledate današnjo družbo kot komik: kaj je trenutno najbolj absurdna stvar, ki smo jo sprejeli kot nekaj popolnoma normalnega?

Umetna inteligenca! Vsekakor je to nekaj, kar uporabljamo na povsem napačen način, in to se nam bo še maščevalo.

Vaš humor se dotika politike, medijev, družbenih razlik, generacij, odnosov … Ali imate občutek, da je danes težje narediti šalo na račun družbenih tem, ker so ljudje postali bolj občutljivi?

Mislim, da ne. Stvari se je treba samo lotevati iskreno in pametno ter nekoliko premisliti, preden kaj izrečeš. Občutljivi ljudje so obstajali vedno, le da jih je danes zaradi interneta več javno izpostavljenih.

Kje je za vas meja med dobro in poceni provokacijo? In ali obstaja tema, iz katere se sami nikoli ne bi šalili?

Obstaja veliko stvari, iz katerih se ne bi šalil, vendar ne boste izvedeli, katere so, ker o njih ne govorim! Najti pravo mejo je zelo težko, vendar ne moremo vedeti, kje meja je, dokler je ne prestopimo.

Pogosto uporabljate tudi »crowdwork« in improvizacijo. Koliko predstave je v resnici napisane vnaprej in koliko nastane šele pred občinstvom?

Ljudje imajo o stand up komediji pogosto napačno predstavo in mislijo, da vse nastane na kraju samem. Pripravljena vsebina vedno predstavlja večino šova, vendar sam ne morem brez »crowdworka« in improvizacije, saj me prav ti majhni spontani trenutki hranijo.

Kaj mora človek narediti, da si kot komik rečete: »Ta človek bo danes moj material«?

Za začetek mora biti Karlova mama.

Ste že kdaj od nekoga iz občinstva dobili tako dober odgovor, da je ta postal boljša šala od tiste, ki ste jo imeli pripravljeno?

Iz publike sem dobil že kar nekaj odličnih replik in nekatere so bile fantastične. Nekoč sem dekle, ki je študiralo na isti fakulteti kot jaz, vprašal, zakaj se tam nič več ne srečujeva. Odgovorila mi je: »Zato, ker sem jaz šla že na magistrski študij, ti pa si še vedno na dodiplomskem.« Na koncu sem se s fakultete izpisal! Ne zaradi te šale, tako se je pač zgodilo.

Nastopali ste po različnih državah nekdanje Jugoslavije. Kako zelo se publika razlikuje? Kaj lahko iz odziva občinstva ugotovite o posameznem mestu ali državi?

Naše občinstvo se razlikuje za 0,01 odstotka. Vsi imamo podoben humor, podobne težave in povezuje nas ogromno stvari. Spomnim se nekaterih velikih nastopov, denimo v Boriku v Banjaluki, Skenderiji v Sarajevu in Bemax Areni v Podgorici.

Zdaj prihajate v Ljubljano. Kaj pričakujete od slovenske publike? Se vam zdijo Slovenci pri humorju res bolj zadržani od Hrvatov ali je to samo še en balkanski stereotip?

V Sloveniji sem že večkrat nastopal in občinstvo je čudovito. Vsi mislijo, da so Slovenci bolj zadržani in da se smejijo tišje, vendar tega nisem opazil niti na svojih nastopih niti pri nastopih svojih kolegov. Slovenija ima odlično stand up sceno in odlične komike, zato je slovensko občinstvo pravo stand up občinstvo.

Vektor Media

Pri stand upu je kulturni kontekst zelo pomemben. Kako prilagodite predstavo, ko pridete v drugo državo?

Razen nekaj lokalnih stvari, ki jih je zanimivo vključiti, govorim enako kot drugod po regiji in v diaspori. Kot sem že rekel: preveč smo si podobni, čeprav smo hkrati vendarle različni.

Prihajate iz Mirkovcev pri Vinkovcih, danes pa nastopate pred tisoči ljudi. Kaj vam je Slavonija dala kot človeku in komiku?

Ponosen sem, da sem Slavonec. Sam zase rad po domače rečem, da sem kmet oziroma človek s podeželja, in kamorkoli grem, vem, da mi vas, iz katere prihajam, daje posebno moč. Odraščal sem v revščini, vendar nikoli nisem bil reven, saj je revščina tudi stanje duha. Ta filozofija mi je v karieri zelo pomagala. Mislim, da se nikoli ne bi smeli sramovati kraja, iz katerega prihajamo.

Preden ste postali profesionalni stand up komik, ste študirali filozofijo, ukvarjali ste se s karatejem, gledališčem, glasbo, vodenjem … Ali vse te različne izkušnje danes še vedno živijo v vašem humorju? Lahko slišimo filozofa v vaši predstavi?

Filozofije namenoma nisem dokončal, ker bi morda kdo potem celo resno jemal to, kar govorim. Tako pa lahko samo filozofiram o življenju in vseh izkušnjah, ki sem jih imel. Karate mi je dal samozavest in disciplino, glasba ritem, gledališče pa sposobnost, da se preobrazim in prilagodim vsaki situaciji.

Stand up pogosto temelji na zelo osebnih izkušnjah. Kje je za vas meja med tem, kaj je še vaše zasebno življenje, in tem, kaj postane dober material?

Če želim o nečem govoriti, potem to zame ni več zasebno in s tem nimam težav. Meje obstajajo, ampak jih tudi sam kdaj prestopim.

Danes ste tudi oče treh otrok. Kako je očetovstvo spremenilo vaš pogled na svet – in posledično na humor?

Mislim, da sem postal veliko odgovornejši. Poleg tega, da so mi otroci dali ogromno materiala za nastope, so v meni prebudili tudi empatijo, za katero prej sploh nisem vedel, da jo imam.

O življenju na turneji in usklajevanju družine ste govorili precej odkrito. Je biti komik, ki veliko potuje in nastopa, združljivo z idejo »normalnega« družinskega življenja?

To vsekakor ni normalno družinsko življenje, vendar se trudim ohranjati ravnovesje in vsak prosti trenutek preživeti z otroki in ženo.

Ko ste začeli pred desetletjem, ste nastopali pred drugačnim občinstvom kot danes. Kaj se je v teh letih najbolj spremenilo – pri vas in pri publiki?

Jaz sem pridobil veliko več samozavesti, prepoznavnosti in nadzora nad nastopom, občinstvo pa se je glede stand upa precej izobrazilo. Že nekaj let nam tako na odru ni več treba razlagati, kaj stand up sploh je.

Stand up se je iz majhnih klubov preselil v velike dvorane. Decembra vas čaka tudi Arena Zagreb. Je to za vas predvsem dokaz, da je stand up postal velik posel, ali tudi znak, da je komedija končno dobila status, ki si ga zasluži?

Mislim, da gre za oboje. Prizadevam si, da bi bili komiki pri nas deležni enakega spoštovanja, kot ga imajo v svetu, in da bi dobili priložnost, da bi lahko govorili o pravi industriji. Mislim, da je naslednji korak prehod v serije in filme, vendar je pred nami še veliko dela.

Vektor Media

In za konec: če bi morali izbrati eno stvar o Hrvaški, eno o Sloveniji in eno o celotni regiji, ki je tako absurdna, da jo lahko rešimo samo še s humorjem – kaj bi izbrali?

Mislim, da imamo vsi isti problem: pri nas so politiki zvezdniki, namesto da bi bili v službi ljudi. Najboljša rešitev bi bila, da bi iz sabora oziroma parlamenta naredili resničnostni šov in jih 24 ur na dan gledali, kako se prepirajo med seboj, pametnim ljudem pa prepustili vodenje držav. No, tu pa nastane drugi problem: kje so pametni ljudje?