Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.

22 lačnih in garaških odvetnikov v Deželi kozolcev


dolenjski-list
Urša Repše, Dežela kozolcev Šentrupert, d. o. o.
9. 10. 2013, 13.00
Posodobljeno
10. 10. 2013 · 10:01
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

kosnja_prvi_team_building_dezela_kozolcev_foto_alenka_lamovsek.jpg
Arhiv Lokalno.si

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

V petek, 4. oktobra 2013, se je prvega motivacijskega srečanja v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem, prvem muzeju s kozolci na prostem na svetu, udeležilo 22 odvetnikov. Organizatorji so programu nadeli ime Za 22 lačnih in garaških, saj so udeleženci skozi različne izzive in aktivnosti spoznavali Šentrupert in Deželo kozolcev ter kozolce tako po tipologiji kot tudi kozolce kot način življenja. Svoje brbončice so razvajali ob pestri gastronomski ponudbi lokalnih gostinskih ponudnikov. Dan so preživeli drugače, saj so se podali na lov za skritim zakladom, spoznali in se preizkusili v delih na podeželju (košnja) ter spoznali otroške igre pod kozolci.

Večer so zaključili v krogu, ob ognju in peki krompirja ter jabolk v krasni in imenitni družbi dueta Posejbn gušt.

Siti, naspani in polni energije so Šentrupert zapustili šele v soboto.

Muzej Dežela kozolcev vključuje 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, ki so jih prenesli na ta prostor in obnovili. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar, krit s slamo, ki ima sedaj 218 let. V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 % kozolcev, 35 % pa je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad.

Preberite še

Občina Šentrupert je sicer ena izmed najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih in energetsko učinkovitih občin v Sloveniji, kar potrjujejo tudi številna prejeta priznanja. Uvrščena je bila med najboljše slovenske prakse v projektu "Slovenija znižuje CO2", prejela je priznanje "Zlati kamen" za eno razvojno najbolj prodornih občin in priznanje za energetsko najbolj učinkovito občino v letu 2012 ter priznanje za najbolj inovativno občino v letu 2011. Več na www.sentrupert.si.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.