Shutterstock

Proso je eno od prvih žit, ki so jih ljudje uporabljali za hrano. Raste skoraj po vsem svetu, spada v skupino trav, poznanih pa je kar nekaj vrst. Proso vsebuje dosti beljakovin, antioksidantov in ima številne koristne lastnosti za zdravje, saj vsebuje tudi številne minerale in vitamine. Ima kratko sezono rasti in dobro prenaša sušo. Njegovo zrno je drobno, barvni odtenki so od navadne bele ali svetlo rumene do precej temnejših. Proso je bilo včasih hrana revežev, danes pa je zelo priljubljen in zdrav brezglutenski obrok.

Navadno lahko kupimo proso, ki ima oluščeno zrnje in mu je odstranjen zunanji ovoj. Proseno kašo pred uporabo dobro operemo na cedilu, da speremo saponine. Če namreč prosa pred uporabo ne speremo, bo imel bolj grenek okus. Proseno kašo vedno kuhamo v vroči vodi ali mleku. Na 300 ml tekočine lahko damo 100 g prosene kaše in kuhamo 12 minut. Med kuhanjem kašo večkrat premešamo, še posebej to velja, če jo kuhamo v mleku, da se kaša ne prime posode. Prosena kaša, ki je kuhana v mleku, je bolj kremna. Kaša je lepo kuhana, kadar so kroglice lepo ločene med seboj. 

Shutterstock

Proso je vsestransko uporabno živilo in se zadnje čase pogosto uporablja v kulinariki, saj da jedem prijeten in nežen okus. Proso je lahko samostojna jed z dodatkom cimeta, medu in sadja ter je kot tak zelo primeren obrok za zajtrk. Lahko pa ga uporabljamo tudi v juhah, prilogah, solatah, kipnikih, pecivu, pitah in tortah … Proseno kašo hranimo v zaprti posodi v suhem in temnem prostoru. Pozorni moramo biti, da nima vonja po zatohlem ali vlagi, saj je lahko tudi plesniva. Prosena moka, ki je izpostavljena zraku in kisiku, lahko povzroči občutek žarkosti. Proso je zelo primerno za ekološko pridelavo, saj je zelo odporno proti suši. Če se bodo podnebne spremembe nadaljevale in se bomo soočali s hudimi sušami, se bo proso zagotovo znova v večjem obsegu vrnilo na polja