Srbska grozljivka Mrak: ko je najstrašnejše to, česar ne vidimo
Srbski film Mrak, ki ga na noč čarovnic lahko gledamo tudi na platformi MOVE, je grozljivka, ki črpa iz resničnih dogodkov na Kosovu. A njegova največja groza ni pošast iz gozda, temveč sam strah.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko pomislimo na grozljivke, si predstavljamo pošasti, demone in krvave prizore. Toda srbski film Mrak režiserja Dušana Milića dokazuje, da je lahko veliko bolj srhljivo nekaj povsem drugega: občutek, da nevarnost preži tik za vrati, čeprav nihče ne more dokazati, da sploh obstaja.
Film iz leta 2022 spremlja enajstletno Milico, ki z materjo Vukico in dedkom Milutinom živi na odmaknjenem posestvu na Kosovu, obdanem z gostim gozdom. Ko pade noč, se družina zabarikadira v hišo, saj jo preganja strah pred nečim, kar prihaja iz teme. Toda - ali je grožnja resnična ali gre le za posledice vojne in neprestanega občutka ogroženosti?
Ko je resničnost strašnejša od fikcije
Mrak ni nastal zgolj iz režiserjeve domišljije. Milića je navdihnilo pismo deklice, ki je opisovala težko življenje otrok v srbskih enklavah na Kosovu po nasilju marca 2004. Režiser je v intervjuju za srbsko javno televizijo pojasnil, da ga je pritegnilo vprašanje, ali ljudje v takšnih okoliščinah še lahko ločijo med resnično nevarnostjo in strahom, ki se naseli v njihovih glavah.
»Strah je v tem filmu metafora za mrak oziroma mrak je metafora za strah. Zgodba se odvija v gorskih odmaknjenih krajih Metohije, kjer italijanski KFOR varuje varnostno območje. Medtem ko italijanski vojaki čez dan varujejo Srbe v teh mikroenklavah, pa se ponoči začnejo dogajati nenavadne stvari. Gledalci bodo imeli priložnost videti, za kakšne nenavadne dogodke gre in kaj točno se dogaja našim junakom,« je povedal režiser in scenarist filma.
Zato gozd v filmu ni zgolj strašljiva kulisa, hiša pa ne predstavlja nujno varnega zavetja. Ko človek živi v stalni negotovosti, lahko vsak zvok postane opozorilo, vsaka senca pa dokaz, da se bo zgodilo nekaj hudega.
Najstrašnejše je tisto, česar ne vidimo
Milić ne razkrije vseh odgovorov in gledalca prisili, da sam zapolni praznine. To je eden najučinkovitejših prijemov psihološke grozljivke: naša domišljija lahko ustvari precej hujše scenarije, kot bi jih prikazali posebni učinki. Ko ne vemo, kaj se skriva v temi, začnemo pričakovati najhujše.
Film tako zabriše mejo med nadnaravnim in psihološkim. Je družina res obkrožena z nepojasnjeno grožnjo, ali jo uničuje travma? Odgovor ni preprost, saj je v ospredju predvsem izkušnja ljudi, ki so izgubili občutek varnosti.
Prav zato Mrak presega okvir žanrske zabave. S pomočjo srhljivih elementov govori o posledicah vojne, izgubi in strahu, ki ne izgine takrat, ko se konča oboroženi spopad. Njegova groza je univerzalna: kaj se zgodi, ko dom, ki bi moral pomeniti varnost, postane prostor nenehnega pričakovanja nesreče?
Odlično sprejet
Tema filma izhaja iz resničnih dogodkov - resničnega pisma enajstletne deklice iz kosovske enklave, ki ga je napisala svojemu pogrešanemu očetu in so ga kasneje prebrali tudi na uradni seji Združenih narodov. Pismo opisuje težko, izolirano in s strahom prežeto vsakdanje življenje Srbov, predvsem srbskih otrok, v tamkajšnjih enklavah.
Čeprav gre za srbski film, je nastal v koprodukciji Srbije, Danske, Bolgarije, Italije in Grčije. V njem igrajo danska zvezda srbskega porekla Danica Ćurčić, legendarni igralec Slavko Štimac in Miona Ilov, za glasbo pa je poskrbel Kristian Eidnes Andersen, ki je sodeloval tudi pri filmih Larsa von Trierja.
Mrak je bil tudi srbski kandidat za oskarja na 95. podelitvi teh prestižnih nagrad, a se ni uvrstil v ožji izbor. Na filmskem festivalu v Trstu je prejel nagrado občinstva, na beograjskem festivalu FEST pa priznanje za najboljši film iz regije.
Preberite tudi:
