TOP 3 na MOVE: Južni veter - od skromnega proračuna do regijskega fenomena
Med najbolj gledanimi filmi na MOVE v Sloveniji je tudi Južni veter 2: Pospešek. A za to franšizo, ki je postala prava kriminalna uspešnica, se skriva precej zanimiva zgodba.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Južni veter (Južni vetar) je eden tistih filmskih projektov, ki so hitro prerasli okvirje običajne filmske uspešnice. Kar se je leta 2018 začelo kot srbski kriminalni triler z Milošem Bikovićem v glavni vlogi, je postalo prava regionalna franšiza s filmskimi nadaljevanji, televizijsko serijo in trumo oboževalcev.
Posebno mesto v franšizi pa ima film Južni veter 2: Pospešek (Južni vetar 2: Ubrzanje) iz leta 2021, ki je zgodbo o Petru Marašu in kriminalnem svetu, ki ga obdaja, popeljal na novo raven. A za nastankom filma se skriva tudi nekaj precej nenavadnih zgodb.
Od skromnega začetka do velike uspešnice
Prvi Južni veter ni nastal z velikim produkcijskim proračunom. Režiser Miloš Avramović je kasneje razkril, da so film snemali z zelo omejenimi sredstvi in da je morala ekipa marsikaj prilagoditi razpoložljivim možnostim in sredstvom. Kljub temu je film ob prihodu v kinematografe leta 2018 presenetil z izjemnim odzivom občinstva.
V Srbiji si ga je ogledalo več kot 600.000 gledalcev, s čimer je postal edna največjih domačih uspešnic svojega časa. Ta neverjeten uspeh je ustvarjalcem odprl vrata za nadaljevanje, obenem pa jim tudi pokazal, da imajo zgodbe o Marašu, Baći in beograjskem podzemlju precej širše občinstvo, kot so mogoče sprva predvidevali.
Uspeh prvega filma je bil tako velik, da zgodba ni ostala samo na velikem platnu. Leta 2020 je nastala še televizijska serija Južni veter, ki je svet glavnih junakov dodatno razširila. Zanimivo je, da so bile prve štiri epizode pravzaprav razširjena različica prvega filma, naslednjih deset pa je prineslo novo dogajanje. Serija je dosegla izjemno gledanost in postala ena najbolj spremljanih domačih televizijskih vsebin v Srbiji. Prav zato je pomembno vedeti, da se drugi film ne začne kot povsem samostojna zgodba.
Pospešek, ki je zahteval tudi nekaj žrtev
Drugi film je zgodbo nadaljeval neposredno tam, kjer se je končala televizijska serija. Maraša in Baćo srečamo v trenutku, ko sta že dodobra zakorakala v svet kriminalnega podzemlja, vendar se njuna življenja znova zapleteta. Maraš si želi razširiti posle in del nezakonito pridobljenega denarja prenesti v legalne vode. Ko se njegov brat Nenad zaplete v posle s konkurenčno kriminalno skupino in ga ugrabijo Bolgari, pa se mora znova vrniti k svojim koreninam. Tokrat ga čaka še nevarnejša naloga, ki ga popelje tudi čez državno mejo.
Podnaslov Pospešek tako ni samo marketinška domislica. Nadaljevanje je bilo produkcijsko zahtevnejše, akcijskih prizorov pa je bilo bistveno več. Miloš Biković je razkril, da je med snemanjem celo padel z motorja. Kot je pojasnil, je šlo za trenutek nepazljivosti, saj je bil pri vožnji z dirkalnim motorjem dovolj že en napačen gib.
Igralec je snemal več kot 40 dni, večinoma ponoči, med zahtevnejšimi prizori pa so bili tudi pretepi v vodi in blatu. Včasih so imeli za počitek le nekaj ur, nato pa so morali znova pred kamere.
Za snemanje na Hrvaškem je zaslužna oboževalka
Ena bolj simpatičnih zgodb iz zakulisja pa je povezana z zgodovinskim mestecem Kastav na Hrvaškem. Za to, da je filmska ekipa del snemanja preselila prav v ta slikoviti kraj blizu Reke, je namreč zaslužna oboževalka Manuela Karić.
Stik z režiserjem Milošem Avramovićem je vzpostavila prek Instagrama in ga prepričevala, naj si ogleda njen domači kraj. Poslala mu je fotografije, pomagala vzpostaviti stik z lokalnimi predstavniki in ga na koncu prepričala, da je Kastav postal ena od snemalnih lokacij. Avramović je pozneje priznal, da bi brez njenega sporočila morda snemali v Črni gori ali kakšnem drugem hrvaškem mestu.
Akcijske prizore so snemali tudi na mejnem prehodu Gradina med Srbijo in Bolgarijo, kar pa je bil velik podvig predvsem z logističnega vidika. Tam so angažirali večje število statistov iz Dimitrovgrada, ki so v svojih avtomobilih igrali potnike, čakajoče na prestop meje.
Zanimivo je, da snemanje ni ustavilo običajnega prometa, saj so cariniki in mejna policija poskrbeli, da so pravi potniki lahko nemoteno nadaljevali pot po za to določenih prometnih pasovih.
Uspeh, ki je presegel srbske meje
Da Južni veter 2: Pospešek ni navdušil le domačega občinstva, dokazujejo tako številke s platforme MOVE kot tudi obisk v slovenskih kinematografih. Film si je v prvem koncu tedna predvajanja v kinematografih ogledalo kar 8.017 gledalcev, kar je takrat pomenilo najboljšo otvoritev regionalnega filma vseh časov v Sloveniji. V Srbiji si ga je v prvem tednu ogledalo skoraj 195.000 ljudi, velik obisk pa je zabeležil tudi na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
Franšiza je medtem dobila tudi prepoznavno glasbeno in popkulturno podobo. Že pred premiero prvega filma je pozornost pritegnila pesem »Samo jako«, ki so jo ustvarili izredno priljubljeni balkanski glasbeniki Coby, Relja Popović in Stoja.
Prav glasba je bila velik razlog za uspeh prvega filma, saj je bila takrat najboljša možna promocija. Ustvarjalci so namreč k sodelovanju povabili najbolj vroče izvajalce takratne urbane balkanske scene - izvajalce trapa, rapa in balkanskega popa. Med njimi je bila tudi slovenska pevka Senidah, ki je s Cobyjem posnela uspešnico »4 strane sveta«. Prav to sodelovanje je tudi dokončno utrdilo njen status ene največjih glasbenih zvezd na Balkanu.
Glasba, adrenalinska akcija in zabavne replike Maraša in Baćaso tako postali prepoznaven del regionalne popularne kulture. Uspeh je ustvarjalcem odprl vrata za nadaljnje projekte, Avramović pa je že ob predstavitvi drugega filma napovedoval tretji del in možnost, da bi zgodbo nekoč razširili tudi na mednarodni trg. Do takrat pa lahko Južni veter 2: Pospešek gledamo na platformi MOVE.
Preberite tudi: