Hrana, ki jo jemo vsak dan, lahko povzroča spremembe v možganih
Nova raziskava razkriva, da je pogosto uživanje priljubljenih industrijskih živil povezano s spremembami v možganih, ki jih sploh ne opazimo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hiter zajtrk s sladkimi kosmiči, vrečka čipsa med gledanjem televizije ali zamrznjena pica, ko zmanjka časa za kuhanje. Takšni obroki so za marsikoga nekaj povsem običajnega. Toda hrana, po kateri posegamo zaradi priročnosti, bi lahko bila povezana tudi s spremembami v naših možganih. In kar je najbolj skrb vzbujajoče – teh sprememb morda sploh ne občutimo.
Kanadski znanstveniki so v novi raziskavi ugotovili, da imajo ljudje, ki uživajo veliko ultraprocesirane hrane, pogosteje drobne spremembe v možganih, povezane z zdravjem možganskih žil. Te so lahko prisotne že v srednjih letih, ko človek še nima opaznih težav s spominom ali razmišljanjem.
Možgani se lahko spreminjajo, ne da bi to vedeli
V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji JAMA Network Open, je sodelovalo 8783 odraslih, starih od 35 do 69 let. Raziskovalci so preverili njihove prehranjevalne navade in z magnetno resonanco pregledali možgane. Rezultati so pokazali, da so imeli posamezniki, ki so pojedli največ ultraprocesirane hrane, 40 odstotkov večje obete za prisotnost drobnih sprememb v možganih kot tisti, ki so takšno hrano uživali najredkeje.
Takšne spremembe so lahko dolgo povsem neopazne. Ne povzročajo nujno glavobolov, pozabljivosti ali drugih očitnih težav, vendar jih strokovnjaki povezujejo z večjim tveganjem za poznejši upad spominskih sposobnosti in možgansko kap. Pri tem je pomembno poudariti, da raziskava ni pokazala 40 odstotkov večjega tveganja za možgansko kap, temveč večje obete za določene spremembe na možganskih posnetkih.
Pri ženskah so odkrili še izrazitejšo povezavo
Znanstvenike je posebej presenetila razlika med moškimi in ženskami. Pri ženskah, ki so uživale največ ultraprocesiranih živil, so bili obeti za odkritje sprememb v možganih skoraj dvakrat večji kot pri tistih, ki so jih uživale najmanj. Poleg tega so imeli ljubitelji takšne hrane praviloma več telesne maščobe, zlasti visceralne maščobe, ki se kopiči okoli notranjih organov.
Ta vrsta maščobe ni povezana le s povečanim obsegom pasu, temveč tudi z vnetnimi procesi, presnovnimi motnjami in zdravjem krvnih žil. Raziskovalci zato preučujejo, kakšno vlogo bi lahko imela pri povezavi med prehrano in zdravjem možganov.
Katera hrana se je znašla pod drobnogledom?
Med ultraprocesirana živila sodijo številni izdelki, ki jih najdemo na trgovskih policah in pogosto tudi v domačih kuhinjah. Med njimi so sladkani kosmiči, pakirani slani prigrizki, gazirane sladke pijače, instant rezanci in nekateri vnaprej pripravljeni obroki.
Njihova skupna značilnost je pogosto visoka stopnja industrijske predelave ter uporaba različnih dodatkov. Številni vsebujejo tudi veliko soli, sladkorja in nasičenih maščob, medtem ko imajo razmeroma malo vlaknin.
Toda težava ni nujno v posamezni vrečki čipsa ali občasni zamrznjeni pici. Pomembnejše je, kolikšen del naše vsakodnevne prehrane predstavljajo takšni izdelki. V raziskavi so namreč ugotovili, da so ljudje, ki so uživali največ ultraprocesirane hrane, pojedli tudi precej manj sadja, zelenjave in drugih minimalno predelanih živil. Industrijski izdelki so tako pogosto nadomeščali hranilno bogatejše obroke.
Je razlog za skrb?
Čeprav rezultati vzbujajo pozornost, znanstveniki opozarjajo, da raziskava ne dokazuje, da ultraprocesirana hrana neposredno poškoduje možgane. Pokazala je povezavo, ne pa vzroka in posledice. Zanimivo je tudi, da ljudje, pri katerih so odkrili spremembe na možganskih posnetkih, niso nujno dosegali slabših rezultatov na testih spomina in drugih miselnih sposobnosti.
Za zdaj torej ne moremo trditi, da bo vsakodnevno uživanje industrijsko pripravljenih obrokov povzročilo poškodbe možganov. Ugotovitve pa so še en razlog, da razmislimo, kaj se najpogosteje znajde na našem krožniku. Strokovnjaki priporočajo prehrano, v kateri imajo pomembno mesto zelenjava, sadje, stročnice, polnovredna žita in oreščki. Občasni pripravljeni obroki niso razlog za preplah, smiselno pa je, da ne postanejo temelj našega jedilnika.
