Igralka, ki se jo spomnimo iz Botrov, priznala, da se je skoraj ločila
Marijana Mikulić je razkrila, da sta bila z možem Josipom nekoč tik pred ločitvijo. Danes sta si v oporo, njuno družino pa povezujejo tudi vera in vsakodnevne preizkušnje.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hrvaška igralka Marijana Mikulić, ki smo jo gledali v serijah Botri (Kumovi) in Kar bo, pa bo (Kad puklo da puklo), je nedavno v oddaji na hrvaškem radiu spregovorila o družinskem življenju, zakonu in najmlajšem sinu Jakovu, ki je jeseni prvič sedel v šolske klopi. Fant ima avtizem, pri vključevanju v šolo pa mu pomagajo razumevajoča učiteljica, asistentka in strokovna ekipa.
Igralka je poudarila, da sinovega napredka ne želi predstavljati kot zmago nad avtizmom. Pomembno ji je, da ga sprejemajo takšnega, kot je, prepoznavajo njegove močne strani in mu pomagajo graditi samozavest.
V pogovoru se je dotaknila tudi zakona s soprogom Josipom, s katerim se je poročila pri 23 letih. Njena starša nad zgodnjo poroko sprva nista bila navdušena, saj sta menila, da bi morala počakati. Toda Marijana je živela v Hercegovini, Josip pa v Zagrebu, zato sta se odločila za skupno življenje.
»Veliko sva prestala, vzpone in padce, bila sva celo pred ločitvijo. Toda danes ne obžalujem te odločitve,« je povedala igralka. Sčasoma sta postala dobra opora drug drugemu, pomembno vlogo pri njunem odnosu pa je imela tudi vera.
Ljubezen danes prepoznava predvsem v vsakodnevnih dejanjih. »Danes začutim metuljčke, ko se vrnem s poti in vidim, da je Josip skuhal kosilo otrokom, da niso jedli hitre hrane, da so opravili svoje obveznosti in da je bil Jakov na terapijah,« je priznala.
Moževa podpora ji veliko pomeni tudi zaradi gledališke predstave »Mare #ženamajkaglumica«, s katero pogosto gostuje. V nekaj mesecih si jo je ogledalo več kot 15.000 ljudi. Čeprav bi se rada vrnila tudi k snemanju filmov, trenutno za nov večji projekt nima dovolj časa, saj ji veliko časa vzame tudi dokumentarni film »Jaki, plavi dječak«. Scenarij je namreč napisala sama, posvetila pa ga je prav Jakovu.
Projekt je namreč navdihnjen z osebnimi družinskimi izkušnjami in izzivi odraščanja otroka z motnjo avtističnega spektra, z njim pa želi dvigniti zavest javnosti, ponuditi globlji vpogled v vsakdan otrok s posebnimi potrebami ter spodbuditi spremembe v družbi in sistemu. Nedavno je praznovala pomemben mejnik v tem svojem ustvarjanju, saj je scenarij uspešno prestal prvo fazo razvoja.
Preberite tudi:
