Eva Boto žaluje, o izkušnji je iskreno spregovorila
Eva Boto se je morala pred časom soočiti s težko izgubo, o tej izkušnji pa je zdaj iskreno spregovorila. Kot smo od nje že vajeni, ji je pri tem pomagala glasba.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Eva Boto se je morala pred tremi leti posloviti od svojega botra, ta izguba pa je v njej pustila globoko sled, ki je zdaj navdihnila novo pesem, ki jo je poimenovala Samo ta večer. V njej je prvič iskreno spregovorila o svojem žalovanju in strahu pred izgubo bližnjih. Pesem, posvečena pokojnemu botru, pa ne govori le o slovesu, temveč predvsem o ljubezni, ki ostane tudi takrat, ko ljubljene osebe ni več ob nas. Ob tem je priljubljena pevka dejala, da je prav ustvarjanje te pesmi sprejela kot lasten način žalovanja. "Eden mojih največjih strahov v življenju je namreč izguba bližnjih in o tem zelo težko govorim. Verjetno sem zato raje napisala pesem o tem," iskreno priznava Eva.
V koži osebe, ki je izgubila ljubezen svojega življenja
Čeprav je pesem nastala iz njene osebne bolečine, je Eva zgodbo povedala skozi oči nekoga drugega. Med ustvarjanjem se je postavila v kožo svoje botre, ki je izgubila moža in človeka, s katerim si je delila življenje. Razmišljala je o praznini, ki ostane, ko izgubimo nekoga, s katerim smo ustvarjali spomine, načrtovali prihodnost in verjeli, da imamo pred seboj še nešteto skupnih trenutkov. O jutrih, ko se življenje nadaljuje, čeprav ob nas ni več človeka, ki je bil še včeraj središče našega sveta.
V pesem je vtkala tudi resnične besede svoje botre, ki jih je izrekla med njunimi pogovori. "Razmišljala sem o tem, kaj ostane, ko nekoga ni več. Kako se človek zjutraj zbudi in nadaljuje življenje, čeprav ob njem manjka nekdo, ki je bil tako velik del njegovega sveta," pripoveduje pevka.
Prav iz te bolečine se je rodila želja, ki jo nosi naslov "Samo ta večer". Želja po še enem večeru, e enem objemu ali še enem pogovoru. Po priložnosti, da bi lahko za trenutek ustavili čas in ljubljeni osebi povedali vse tisto, česar ji nismo utegnili.
"Čas ne zaceli vseh ran. Samo naučimo se živeti z njimi."
Eva je želela s pesmijo predati sporočilo, ki presega žalost in izgubo. Verjame namreč, da bolečina ob izgubi ljubljene osebe nikoli povsem ne izgine, ampak sčasoma spremeni svojo obliko. "Velikokrat slišimo, da čas zaceli vse rane. Sama pa mislim, da jih ne zaceli nujno v celoti. Sčasoma se samo naučimo živeti z njimi. Tudi bolečina nikoli zares ne izgine – samo spremeni obliko," pravi Eva.
Pesem zato ni zgolj žalostna pripoved o slovesu, temveč tudi poklon ljubezni, spominom in vsemu, kar ljudje pustijo v nas. "Želim si, da bi ljudje ob poslušanju začutili, da v svojem pogrešanju niso sami. Da je dovoljeno biti žalosten, dovoljeno je pogrešati in dovoljeno je tudi ponovno najti veselje. Ker to, da se nekoč spet nasmehnemo, nikakor ne pomeni, da smo na koga pozabili."
Preberite tudi:
