Sin legendarnega Bate Živojinovića ganljivo o očetovih zadnjih dneh
V beograjski Jugoslovanski kinoteki so odprli spominsko zbirko Bate Živojinovića, enega največjih igralcev jugoslovanske kinematografije. Njegov sin Miljko je ob tem spregovoril o očetovi neizmerni ljubezni do igre.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pokojni Velimir ‘Bata’ Živojinović, ki je z več kot 300 filmskimi in televizijskimi vlogami močno zaznamoval jugoslovanski film, je dobil posebno mesto v Muzeju Jugoslovanske kinoteke v Beogradu. Njegova spominska zbirka hrani številne osebne predmete, fotografije in nagrade, ki pričajo o izjemni karieri igralca, ki je bil priljubljen tudi daleč zunaj meja nekdanje Jugoslavije.
Ob odprtju zbirke je o očetu spregovoril njegov sin Miljko. Med drugim se je spomnil, kako močno je bila igra vtkana v očetovo življenje. Tudi po možganski kapi, ko je že imel težave z govorom, se ni želel odpovedati snemanju. Režiser Miša Vukobratović mu je pripovedoval o snemanju oglasa, s katerim naj bi Bata kitajske turiste povabil v Srbijo.
»Oče je komaj govoril, Miša pa se je spraševal, ali bo sploh lahko posnel oglas. Toda takoj, ko se je prižgala kamera in so rekli: 'Gremo', se je popolnoma spremenil in izgovoril: 'Dragi prijatelji iz Kitajske, dobrodošli v Srbiji'. To vam najbolje pove, kako globoko v njem je bilo igranje,« je povedal Miljko.
Njegova predanost poklicu je bila tako velika, da si sin težko predstavlja očeta brez igre. »Njegov poklic je bil del njega že od trenutka, ko smo se rodili. Bata je bil izjemno delaven in predan človek. Če bi mu vzeli igranje, to ne bi bil več on,« je pojasnil.
Ob tem je razkril tudi, da po smrti staršev, družina v njuni hiši ni premaknila niti ene stvari. »Dobesedno se nismo dotaknili niti ene slike, niti enega predmeta. Vse je ostalo tako, kot je bilo. Ko vstopite v hišo, imate občutek, kot da sta še vedno tam. Še vedno lahko začutimo njun duh, celo vonj,« je ganljivo povedal.
Miljko se je dotaknil tudi vprašanja, kaj bi očeta vprašal, če bi lahko še enkrat govorila. Njegov odgovor je bil preprost: »Kaj misliš?« Pogreša namreč predvsem očetove nasvete in pogovore, v katerih mu ta nikoli ni vsiljeval svojega mnenja, temveč mu je vedno pustil svobodo pri odločitvah.
Pri tako plodoviti karieri in tako številnih vlogah ni čudno, da je tudi na platformi MOVE kar nekaj njegovih klasik. Lahko si ogledate njegova dela, kot so Balkan ekspres, Bombaši, Oktobrski festival (Oktoberfest), Konec vojne (Kraj rata), Višnja na Tašmajdanu, San, Tiger (Tigar), Šesta prestava (Šesta brzina), Prispeti pred zoro (Stići pre svitanja), Vzroka smrti ne omenjajte (Uzrok smrti ne pominjati), Trije (Tri) in Diližansa sanj (Diližansa snova).
Preberite tudi: