Arhiv

Ni vredno omenjati imena osebe, ki prek spomina na dobrotnico Anito Ogulin preliva na hektolitre gnojnice, saj bi gnev v tej obliki prejel le nepotrebno pozornost. Prilagamo pa zapis, ki ga je v duhu nežnega obelodanjenja pristnosti dobrotnice na družbeno omrežje Threads odložila članica bolnišničnega osebja, ki je za Ogulinovo skrbela v njenih iztekajočih se dneh.

»Imela sem čast biti del ekipe, ki je zadnje mesece skrbela za Anito Ogulin. Še kot pacientka je bila v skrbi za sočloveka bolj kot zase. Za krajši čas je bila v sobo nameščena z nekim gospodom, oba resno bolna. Njo je kuhala visoka vročina, vrtoglavica in potenje, da je teklo z nje, pa je pozvonila na sestrski klic, ter ob mojem prihodu v sobo prosila, naj gospodu pomagamo, ker ga zelo boli. Gospod je dobil svoj morfij, šele nato je dovolila svoje preoblačenje. Za vse, ki dvomijo vanjo,« je v zapis strnila spomin Metka in opomnila družbo, da zlato srce bije tudi takrat, ko ga nihče ne vidi.

Radio 1