Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Včasih se začne s povsem nedolžnim pogovorom, drugič z občutkom, da nas nekdo končno razume. In potem pride trenutek, ko se ženska zave, da se je zaljubila v moškega, ki je že poročen. Zakaj nekatere kljub temu ostanejo v takšnem odnosu? Odgovori so pogosto precej bolj zapleteni, kot se zdijo na prvi pogled.

Nekatere ženske že od začetka vedo, da ima moški ženo, druge verjamejo, da je njegov zakon tik pred koncem, tretje pa za resnico izvedo šele takrat, ko so čustveno že močno vpletene.

Naslednje tri zgodbe so ponazoritveni primeri različnih okoliščin, v katerih se lahko razvije takšno razmerje. Imena in okoliščine so izmišljeni, psihološka vprašanja, ki jih odpirajo, pa so še kako resnična.

Maja: »Ves čas mi je govoril, da se bo ločil«

Maja je bila stara 29 let, ko je v službi spoznala starejšega sodelavca. Sprva sta se veliko pogovarjala, nato so se pogovori nadaljevali tudi po službi. Povedal ji je, da je v zakonu že dolgo nesrečen, da z ženo živita vsak svoje življenje in da je ločitev samo še vprašanje časa.

Maja mu je verjela. Ni imela občutka, da nekomu jemlje moža, saj ji je zatrjeval, da je njegovega zakona v resnici že konec. Toda meseci so minevali, ločitve pa ni bilo. Vedno se je pojavil nov razlog, zakaj še ni pravi trenutek.

Takšne obljube lahko ustvarijo občutek, da je srečna prihodnost tik pred vrati. Ženska ne čaka več samo na partnerja, temveč tudi na izpolnitev zgodbe, v katero je vložila veliko čustev in časa.

Psihološko je lahko posebej težko zapustiti odnos, v katerega smo že veliko vložili. Toda pretekli trud sam po sebi ni razlog, da bi vztrajali v razmerju, ki ne izpolnjuje naših potreb.

Shutterstock

Nina: »Ob njem sem se prvič po dolgem času počutila zaželeno«

Nina je bila po razhodu dolgo samska. Ko je spoznala moškega, ki ji je namenjal veliko pozornosti, ji pisal sporočila in jo zasipal s komplimenti, se je počutila, kot da je nekdo končno opazil njeno vrednost.

Vedela je, da je poročen, vendar si je sprva govorila, da med njima ne bo nič resnega. Toda občasna srečanja so postajala vse pomembnejši del njenega življenja. Ko se ni oglasil, je čakala na njegovo sporočilo. Ko sta bila skupaj, je imela občutek, da je posebna.

Potreba po pozornosti, bližini in potrditvi je povsem človeška. Težava nastane, kadar začnemo svojo vrednost meriti predvsem skozi zanimanje druge osebe. Ob tem velja poudariti, da se v takšne odnose ne zapletajo samo ljudje z nizko samopodobo. Razlogi za privlačnost in nezvestobo so različni, od čustvene povezanosti do želje po novosti in okoliščin, v katerih se ljudje znajdejo.

Petra: »Nisem vedela, da ima ženo«

Petra je moškega spoznala prek spleta. Živel je v drugem mestu, veliko potoval zaradi službe in ji pojasnil, da zaradi obveznosti nima veliko prostega časa. Njuna srečanja so bila redka, a intenzivna.

Šele po več mesecih je izvedela, da je poročen in ima otroke. Novica jo je pretresla, saj je verjela, da gradi odnos s samskim človekom.

Takšne situacije odpirajo pomembno vprašanje odgovornosti. Če nekdo namenoma prikriva svoj zakonski stan, drugi osebi odvzame možnost, da bi se na podlagi resničnih informacij odločila, ali želi biti v takšnem odnosu.

Zato ni pošteno vseh žensk, ki so se znašle v razmerju s poročenim moškim, obravnavati enako. Nekatere so za njegov zakon vedele, druge pa so bile tudi same žrtve prevare.

Shutterstock

Zakaj so nedosegljivi partnerji včasih tako privlačni?

Razmerja, v katerih je eden od partnerjev nedosegljiv, lahko spremljajo močna čustva. Srečanja so omejena, skupni trenutki pogosto skriti pred drugimi, prihodnost pa negotova. Zaradi tega lahko posamezni trenutki bližine dobijo še večji pomen.

Včasih je privlačen tudi občutek, da smo prav mi tisti, zaradi katerega bi nekdo spremenil svoje življenje. Obljuba, da bo moški zapustil ženo, lahko ustvari upanje, da je odnos nekaj izjemnega.

Toda močna čustva niso nujno dokaz, da je razmerje zdravo. Če partner veliko obljublja, vendar se njegova dejanja ne spreminjajo, je pomembno pogledati, kakšen odnos v resnici ponuja.

Kaj takšni odnosi povedo o naših čustvenih potrebah?

Raziskave o nezvestobi kažejo, da ljudje v zunajpartnerske odnose vstopajo iz različnih razlogov. Med njimi so spolna privlačnost, želja po potrditvi, čustvena nepovezanost, nezadovoljstvo in potreba po novih izkušnjah.

Toda razumevanje razlogov še ne pomeni opravičevanja nezvestobe. Odgovornost za zvestobo v zakonu nosi oseba, ki se je partnerju zavezala, medtem ko je odgovornost tretje osebe odvisna tudi od tega, kaj je o razmerju vedela.

Morda je zato pomembnejše od vprašanja, zakaj se je ženska zaljubila v poročenega moškega, vprašanje, zakaj je v odnosu ostala in kaj je od njega pričakovala. Je iskala ljubezen, občutek varnosti, potrditev svoje vrednosti ali prihodnost, ki ji je bila obljubljena, a nikoli zares ponujena?