Dodatek za delovno aktivnost je bil uveden leta 2012 zaradi gospodarske krize in nizke višine denarne socialne pomoči, ki je tedaj znašala 230 evrov. Namenjen je spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo in je tako del denarne socialne pomoči. Osebe, ki ga prejemajo zdaj, so med drugim zaposleni, osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, in vključeni v ukrepe aktivne politike zaposlovanja s ciljem, da se zaposlijo. Prav tako ga prejemajo tisti, ki so sklenili pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo. Dodatek želijo zdaj ukiniti, ker se je osnovni znesek minimalnega dohodka lani zvišal na 392,75 evra. Poleg tega naj bi povečali motivacijo za delo oziroma zmanjšali tveganje za past neaktivnosti.
Pripombe je mogoče oddati do 24. aprila
Zaradi dviga osnovnega zneska minimalnega dohodka na 392,75 evra se je namreč dvignil cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, vse to pa s prejemanjem dodatka ruši eno temeljnih načel za dodeljevanje denarne socialne pomoči. To načelo namreč določa, da upravičenec do denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tiste osebe, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela, navajajo na ministrstvu.
Cenzus za denarno socialno pomoč skupaj z dodatkom zdaj po ugotovitvah ministrstva dosega že 88,91 odstotka minimalne plače. Cenzus, ki predstavlja mejo preživetja za štiričlansko družino in znaša 1080,06 evra, pa ostaja nespremenjen tudi v prihodnje. Ukinja se le dodatek za delovno aktivnost, ki je ta znesek lahko zvišal tudi do 1382,48 evra.
Ukinitev dodatka za delovno aktivnost pa želijo na ministrstvu ublažiti z dodatnim predlogom, da prejemek za brezposelne v okviru aktivne politike zaposlovanja ne vpliva na denarno socialno pomoč. Pripombe je mogoče podati do 24. aprila.