Arhiv Štajerskega Tednika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Novo zakonodajo o obveznem označevanju sestavin in hranilne vrednosti na alkoholnih pijačah je Evropska komisija napovedala že v začetku leta 2021, ko je naznanila evropski načrt za boj proti raku, a uspela le pri vinskih proizvodih, ne pa tudi pri žganih pijačah. Kajti v ozadju priprav na spremembo pravil so z vso silo zabrneli lobistični stroji alkoholne industrije, ki so, kot je nedavno razkrila Evropska potrošniška organizacija BEUC, storili vse, da bi preprečili njihovo sprejetje. In za zdaj z izjemo očitno manj agresivnih vinskih lobijev zmagali.

Glavni argument, zakaj označevanje sestavin v žganih pijačah ni potrebno, je, da naj bi bile te produkt zgolj treh sestavin. Če je res tako, čemu potem tako ostro nasprotovanje in vztrajanje pri tem, da bi potrošnik dobil pravico do vpogleda, kaj pravzaprav pije, se sprašujejo pri BEUC. Po podatkih, ki so pricurljali v javnost, naj bi se Evropska komisija od leta 2021 do začetka 2023 kar 22-krat sestala s predstavniki alkoholne industrije in niti enkrat samkrat z organizacijami civilne družbe, ki skrbijo za uveljavljanje interesov državljanov, med katerimi so tudi potrošniške organizacije, kar nakazuje, kako močne pritiske alkoholnih lobijev so doživljali odločevalci.

Absurdne situacije

Označevanje sestavin in energijskih vrednosti je trenutno torej obvezno za brezalkoholne pijače in vina, ne pa tudi za žganje, zato prihaja, kot ugotavlja Urša Menard iz Zveze potrošnikov Slovenije, do nenavadnih, če ne že kar absurdnih situacij. »Kupimo si na primer kokakolo in s stekleničke razberemo njeno vsebino. Če je tej brezalkoholni pijači dodan viski, pa informacije o vsebini 'izhlapijo'.

Preberite več v Štajerskem Tedniku