Golob o financiranju ograj na mejah EU: "Slovenska izkušnja kaže, da ograja ne reši problema"

Zasedanje voditeljev članic EU

Čas branja 1 min.

Golob o financiranju ograj na mejah EU: "Slovenska izkušnja kaže, da ograja ne reši problema"

E.J./STA

9. 2. 2023, 12.10

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

Slovenija ne podpira financiranja ograj na zunanjih mejah EU iz evropskih sredstev, je danes ob prihodu na zasedanje voditeljev članic EU, na katerem bodo govorili tudi o migracijah, povedal premier Robert Golob. V luči razprave o globalni konkurenčnosti evropskega gospodarstva pa je poudaril, da je treba najprej izkoristiti obstoječa sredstva.

Robert Golob — V zadnjem času so se v EU znova okrepili pozivi k financiranju ograj na zunanjih mejah iz sredstev EU, k čemur je nazadnje pozval avstrijski kancler Karl Nehammer.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

"Bom zelo ekspliciten, slovenska izkušnja kaže, da ograja ne reši problema, to stališče bom danes tudi zagovarjal in ne bomo podprli ne sredstev za postavitev ograje, niti te politike," je o možnosti financiranja postavljanja ograj na zunanjih mejah unije povedal Golob.

kolpa meja ograja hrvaška pl.jpg — Ograja na meji s Hrvaško.

V zadnjem času so se namreč v EU znova okrepili pozivi k financiranju ograj na zunanjih mejah iz sredstev EU, k čemur je nazadnje pozval avstrijski kancler Karl Nehammer. Evropska komisija sicer temu ni naklonjena. Voditelji imajo danes na dnevnem redu tudi razpravo o okrepitvi globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki bo po besedah slovenskega premierja kratka. Podrobneje bodo o tem govorili na marčnem rednem zasedanju, do katerega naj bi Bruselj predstavil konkretne predloge v okviru t. i. zelenega načrta za evropsko industrijo. "Slovenija meni, da se moramo odzvati enotno kot Evropska unija," je dejal Golob. Po njegovem mnenju se je treba odzvati tako, da odziv ne bo v nasprotju z ukrepi ZDA, po drugi strani pa bo upošteval posebnosti evropskega notranjega trga.

"Naše ključno stališče je, da ne bi iskali dodatnih sredstev, temveč bi s fleksibilnostjo pri porabi sredstev programa za okrevanje in odpornost uspeli preusmeriti del teh sredstev v ukrepe za zeleni razvoj in pa preboj," je povedal. Šele potem ko bi pripravili bolj prožne načine koriščenja teh sredstev, pa bi razmišljali o novih evropskih sredstvih in skupnem zadolževanju, je dodal.