Povprečni Slovenec letno zavrže 75 kilogramov hrane
Ob praznikih, predvsem pa po njih, zavržemo ogromne količine hrane. To ni sporno le z moralnega in socialnega vidika (skoraj milijarda prebivalcev našega planeta je namreč lačnih), temveč pomeni tudi negospodarno porabo naravnih virov in druge škodljive vplive na okolje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Proizvodnja hrane je po zadnjih podatkih za zdaj še zadostna, a je kljub temu vsak osmi Zemljan lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Poleg globalno neenake razporeditve hrane sta problematična tudi odnos do hrane in predvsem količine zavržene hrane; po ocenah Evropske okoljske agencije namreč vsako leto zavržemo kar tretjino pridelane hrane. Tako po nepotrebnem porabljamo naravne vire (zemljo, vodo in energijo) ter z nepotrebnimi pesticidi, gnojili in emisijami toplogrednih plinov škodujemo okolju, skupaj s hrano pa zavržemo tudi delo, čas in znanje njenih pridelovalcev in pripravljavcev.
Uradne definicije odpadne hrane doslej sploh ni bilo, na Statističnem uradu RS (SURS) so nedavno zapisali: »Med odpadno hrano štejemo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred pripravo hrane, med njo ali po njej in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano, in v gospodinjstvih.« Hrana za humanitarne namene ali ostanki hrane, namenjeni za predelavo v živalsko krmo, torej niso odpadna hrana.
163 evrov v smeti
Ste se odločili ukrepati?
Do kdaj je hrana uporabna?
Razdelilnica hrane kmalu tudi na Ptuju
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
