Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

"Ta zakon je za lokalno samoupravo eksistenčnega pomena," je dejal vodja interesne skupine lokalnih interesov, ki je predlagala veto, Milan Ozimič. Predlagatelji so opozorili, da se pri pripravi zakona ni upoštevalo pripomb predstavnikov občin, ter menili, da zakon pomeni velik poseg v avtonomijo lokalnih skupnosti in da je ustavno sporen.

Prepričani so, da je obdavčitev stavb, ki so v javni rabi, nesmiselna, ter da je podlaga za obdavčitev - podatki v registru nepremičnin in množično vrednotenje - neprimerna. Z vetom želijo predlagatelja znova opozoriti in mu naložiti polno odgovornost na posledice, ki jih bo imel za lokalno samoupravo.

Sopredlagatelj predloga za veto Alojz Kovšca je dejal, da trenutek za sprejem takšnega zakona - ob tem, da je malo gospodarstvo že tako dodatno obremenjeno, med drugim s spremembami pri dohodnini in pokojninskem zavarovanju, ter da pada kupna moč in se povečuje brezposelnost - neprimeren. Opozoril je, da je zakon namenjen krpanju proračuna ne glede na posledice ter da bi se bilo treba v javno obravnavi "ne samo poslušati, ampak slišati".

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je dejala, da so obstoječe rešitve po posameznih občinah neprimerljive in nepravične, saj lahko občine arbitrarno določajo višino dajatve. Poudarila je, da zakon v ničemer ne omejuje občin, kako bodo sredstva uporabila. Glede obdavčitev nepremičnin v lasti občin in stavb za javni namen je dejala, da na tem principu deluje celoten davčni sistem v Sloveniji, saj se plačuje npr. dohodnina tudi na uslužbence občinske ali države uprave ter davek na dodano vrednost, tudi če je zavezanec občina ali država.

Treba je upoštevati tudi okoliščine proračunskega neravnovesja, zato je davek zastavljen kot dodatni fiskalni vir, pravi Vraničarjeva in dodaja, da je glede na teorijo in izkušnje takšen davek - v primerjavi z drugimi dodatnimi davčnimi obremenitvami - najmanj škodljiv za gospodarsko rast. Na ministrstvu menijo, da bo v prihodnje omogočil spremembe v strukturi davčnih prihodkov, predvsem v smeri razbremenitve dela.

Državna svetnica Marija Lah, sicer predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, se ni strinjala s predlogom za odložilni veto, saj da ta sam po sebi ne bo rešil ničesar. Glede očitkov o neustavnosti je dejala, da bi bilo treba zakon poslati ustavnemu sodišču v presojo, glede očitkov o nedodelanosti, da bi bilo bolj učinkovito pripraviti pripombe za finančno ministrstvo in vlado. Zavrnila pa je očitek da se poslabšuje položaj gospodarskih subjektov, in sicer na podlagi preračunov zbornice, ki so pokazali, da bi več plačevali tisti člani, ki so na območjih, kjer sedaj ne plačujejo nadomestila, vsi ostali pa približno enako kot sedaj. Glede očitkov o zmanjšanju avtonomije občin pa je menila, da se bo verjetno ogrozilo nekaj aktivnosti občin.

Državni svetnik Igor Antauer, sicer generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je nasprotno ocenil, da "se zelo trudimo odžagati slovensko gospodarsko vejo", in poudaril, da bi bilo treba nehati razmišljati proračunsko, ampak produktivno. Ob navedbah Vraničarjeve, da je ta davek najmanj škodljiv za gospodarsko rast, se je vprašal, kdaj se bomo začeli pogovarjati o koristnosti za gospodarstvo.