Fiskalni svet: interventni zakon bi trajneje poslabšal javne finance
Fiskalni svet je v svoji analizi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije opozoril, da višja gospodarska rast ne bi v celoti nadomestila poslabšanja javnih financ.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga največji kritiki označujejo kar za zakon za razkroj Slovenije, je v polnem pogonu. Zakonu namreč močno nasprotujejo sindikalne centrale in tudi deli civilne družbe. Na njihovi strani so tudi opozicijske stranke.
Pobudniki referenduma, ki so od v polovici meseca uspeli zbrati že skoraj 30.000 od potrebnih 40.000 podpisov, opozarjajo predvsem, da zakon daje najbogatejšim, vsem ostalim pa jemlje. Po njihovih navedbah prinaša varčevanje oziroma zategovanje pasu ter nove reze v plače, pokojnine, zdravstvo, javne storitve in socialno državo, s tem pa bremena prenaša na širšo družbo.
Na drugi strani podporniki zakona na čelu s koalicijo in delodajalskimi organizacijami trdijo, da zakon prinaša davčne olajšave, višje plače in zagon gospodarstva.
Analiza fiskalnega sveta
Svoj lonček k debati je zdaj pristavil še fiskalni svet, ki je na svojem spletišču objavil publikacijo z naslovom Analiza javnofinančnih učinkov Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Ugotovitve svoje analize, ki je, kot so poudarili, usmerjena v presojo možnega vpliva ukrepov iz zakona na javne finance, ne pa v presojo same ustreznosti oziroma drugih ciljev ukrepov, so strnili v sporočilu za javnost.
Po ocenah fiskalnega sveta bi uveljavitev zakona »verjetno spodbudila gospodarsko rast,« a na drugi strani »njeni povratni učinki v nobeni opravljeni simulaciji tudi po desetih letih ne nadomestijo neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda v celoti.« Tako bi lahko v letu 2027 »neposredno poslabšanje salda« znašalo približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega bruto domačega proizvoda (BDP). »Znesek vključuje tudi začasne ukrepe, zato ne predstavlja trajnega letnega stroška,« so ob tem pojasnili.
Glede na analizo bi povratni učinki višje gospodarske aktivnosti »v povprečju nadomestili okoli četrtino neposrednega poslabšanja salda kratkoročno in okoli polovico po desetih letih.« V fiskalnem svetu so nadalje pojasnili, da manjše dolgoročno poslabšanje v nekaterih modelskih simulacijah ni zgolj posledica »višje gospodarske aktivnosti, temveč tudi predpostavljenega dodatnega prilagajanja fiskalne politike, med drugim zmanjševanja izdatkov.«
Kar zadeva samo analizo, so v fiskalnem svetu poudarili, da je velikost ocenjenih učinkov negotova ter da statistična ocena zaradi nerazpoložljivosti individualnih podatkov temelji na »javno dostopnih virih in številnih predpostavkah, dinamične ocene pa so odvisne tudi od predpostavk o odzivanju gospodarstva.« Rezultati tako kažejo na možne posledice glede na scenarij brez ukrepov, ne pa dejanskega primanjkljaja in dolga.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
