Velikanski kiti se zaradi izginjanja ledu selijo v grenlandske vode
Morski led ob vzhodni obali Grenlandije izginja, zato velikanski kiti prodirajo na območja, ki so jim bila nekoč nedostopna.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
To je ugotovitev več desetletij trajajoče raziskave, med katero so znanstveniki popisali in posneli na stotine največjih kitov na svetu. Med njimi so kiti grbavci, ščukasti in brazdasti kiti, ki se poleti prehranjujejo v morju brez ledu vzdolž grenlandske obale.
Včasih je led zapiral dostop do obalnih voda
Teh morskih sesalcev v preteklosti na tem območju niso opažali, saj jim je led zapiral dostop do obalnih voda. Zdaj so se prilagodili na spremembe, ki jih prinašajo segrevanje morja in taljenje ledu.
Znanstveniki pojav opisujejo kot sezonsko arktično »prehranjevalno mrzlico«, ki je del velikega preobrata morskega ekosistema ob vzhodni Grenlandiji.
Dramatična sprememba
Sprememba je dramatična. Raziskovalci med opazovanjem z ladij na tem območju do leta 2006 niso zabeležili niti enega kita grbavca. Leta 2007 so jih opazili sedem, do leta 2024 pa je število opažanj naraslo na 150. Prve sistematične raziskave vosatih kitov iz zraka, med katere sodijo brazdasti in ščukasti kiti ter grbavci, so znanstveniki ob obali vzhodne Grenlandije opravili poleti 2015 in 2024.
Velik premik ekološkega režima
Te podatke so združili s sledmi 15 kitov, opremljenih s satelitskimi oddajniki, ter pričevanji inuitskih lovcev. Tako so sestavili podobo sprememb, ki jih je vodja raziskave profesor Mads Peter Heide-Jørgensen označil za »velik premik ekološkega režima«.
Po ocenah je poleti 2024 Grenlandsko morje obiskalo približno 4000 kitov grbavcev, 6000 brazdastih kitov in 6000 ščukastih kitov.
Profesor Heide-Jørgensen z Grenlandskega inštituta za naravne vire je za BBC News povedal, da so spremembe na tem območju »verjetno najbolj korenite, kar jih lahko opazujemo kjerkoli v subarktiki«.
V toplejših vodah je vse več hrane
Preobrat spodbujata naraščanje temperature morja in večja razpoložljivost hrane. Kiti se očitno prehranjujejo z ribami, ki so se preselile v vse toplejše vode ob vzhodni Grenlandiji. Raziskovalci ocenjujejo, da omenjene tri vrste kitov v eni poletni prehranjevalni sezoni pojedo najmanj 800.000 ton rib in krila.
Iz raziskave ni mogoče ugotoviti, ali opažene spremembe pomenijo, da se je skupno število teh kitov povečalo, ali pa so se živali zgolj prerazporedile z drugih območij. Drugi strokovnjaki, povzemamo BBC, so izrazili zaskrbljenost, da ugotovitve kažejo na prihod kitov z območja zahodne Grenlandije. To je v državi, kjer je lov na nekatere vrste kitov dovoljen, občutljivo vprašanje.
Raziskovalci kljub temu menijo, da se ti prilagodljivi in priložnostni vosati kiti uspešno odzivajo na spreminjajoče se razmere ter imajo od njih morda celo koristi.
Nekatere vrste pridobivajo, druge izgubljajo življenjski prostor
Za druge arktične vrste pa so razmere precej slabše. Profesor Heide-Jørgensen je opozoril, da so nekatere »že zdaj v težavah«.
Živali, kot so narvali in beluge, si morajo življenjski prostor deliti z novimi prišleki, ti pa jih lahko z njihovih tradicionalnih območij tudi izrinejo. »Za nekatere vrste podnebne spremembe niso nujno težava, saj jim odpirajo nove možnosti,« je pojasnil Heide-Jørgensen. »Druge vrste pa zaradi njih izgubljajo svoj življenjski prostor.«
Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Marine Science.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
