Preobrat vlagateljev: Zlato miruje, denar pa se seli k bitcoinu
Kljub 19 dnem vojne v Iranu in rasti cen nafte ostaja vrednost zlata presenetljivo stabilna pri 5000 dolarjih, bitcoin pa se je celo okrepil. To so razlogi.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav so tečaji delnic v zadnjih dveh tednih padli, cene nafte pa so ob zaprtju Hormuške ožine poskočile nad 100 dolarjev za sod, zlato tej smeri ni sledilo. Cena plemenite kovine se v zadnjih dneh giblje okoli 5000 dolarjev za unčo, terminske pogodbe za aprilsko dobavo pa so celo malenkost upadle.
Ekonomist s Francoskega inštituta za mednarodne in strateške zadeve Remi Bourgeot poudarja, da je takšna stabilnost nenavadna. Ob ruski invaziji na Ukrajino so cene zlata strmo narasle zaradi sankcij in panike med osrednjimi bankami. Trenutni konflikt med ZDA, Izraelom in Iranom pa je na trgu izzval drugačen odziv, ga je navedla Al Jazeera.
James Meadway, nekdanji ekonomski svetovalec, pojasnjuje, da trgovci pričakujejo, da bo ameriška centralna banka Fed zaradi naraščajoče inflacije ustavila nižanje obrestnih mer ali jih celo zvišala. "To naredi dolarske naložbe privlačnejše, zlato, ki ne prinaša obresti, pa manj," je dejal Meadway in dodal, da je bila cena zlata visoka že pred izbruhom vojne, zato zdaj slabše reagira na konflikt.
S tem se strinja tudi Rebecca Christie, višja sodelavka v think tanku Bruegel, ki opozarja na močan dolar kot alternativno varno zatočišče. Po mnenju Bourgeota zlato ne velja več za takšno zaščito pred negotovostjo kot pred dvema letoma. "Postalo je jasno, da je zlato postalo zelo spekulativna naložba," pravi, pri čemer so vlagatelji, vključno z osrednjimi bankami, postali previdnejši zaradi njegove nestanovitnosti.
Strokovnjak za surovinske trge pri Landesbank Baden-Württemberg Frank Schallenberger poziva k previdnosti, saj bi šibko povpraševanje po nakitu in zadržanost centralnih bank lahko upočasnila rast cen v prihodnjih mesecih.
Investitorji denar selijo k bitcoinu
Na selitev kapitala v času konflikta so prejšnji teden opozorili tudi pri ameriški investicijski banki JPMorgan. Po besedah analitika Nikolaosa Panigirtzoglouja ugotavljajo, da so od izbruha vojne v Iranu največji zlati skladi ETF zabeležili odlive v v višini 2,7 odstotka sredstev, medtem ko so največji bitcoin skladi beležili prilive v višini približno 1,5 odstotka. To predstavlja oster zasuk glede na pretekle mesece, ko se je kapital pretežno selil iz digitalnih sredstev nazaj v plemenite kovine.
Cena bitcoina se je v zadnjih petih dneh okrepila za slabe tri odstotne točke.
Analitiki ob tem opažajo znake umirjanja cenovnega nihanja bitcoina, kar pripisujejo globljemu institucionalnemu lastništvu in izboljšani likvidnosti na trgu. Pri banki tako predvidevajo dolgoročno ciljno ceno za bitcoin pri 266.000 ameriških dolarjih, medtem ko za zlato, kljub trenutni navidezni stabilnosti, opcijski trgi nakazujejo na pričakovana večja cenovna nihanja.
Napovedi za prihodnost ostajajo negotove. Carsten Fritsch iz Commerzbank ocenjuje, da bo nadaljnje gibanje cen odvisno od tega, kako močno bo draga nafta spodbudila inflacijo in kakšen bo odziv centralnih bank. Če se bo vojna zavlekla in se škoda razširila, bi zlato v očeh vlagateljev ponovno lahko postalo privlačnejše.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.