Kako so Lahovniku prevzeli profil in ga spremenili v oglas za prevaro
Goljufi so prevzeli Lahovnikov račun na X, mu spremenili geslo in v njegovem imenu obljubljali 3.000-odstotni donos.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na profilu ekonomista in nekdanjega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika se je v nedeljo zvečer pojavila nenavadna objava. V njej naj bi opisoval, kako je sprva dvomil o trgovanju s kriptovalutami, nato pa pri domnevni mentorici vložil 1.000 evrov. V nekaj urah naj bi mu ta ustvarila 30.000 evrov dobička, denar pa naj bi že prejel na račun Revolut.
Objave ni napisal Lahovnik. Neznanci so prevzeli njegov račun na omrežju X in mu po njegovih besedah spremenili tudi geslo, zato sam do profila ni mogel več dostopati. Podobna vsebina se je pojavila tudi na profilu novinarke Petre Janša, SI-CERT pa je bil obveščen še o več drugih nepooblaščenih prevzemih računov na X.
Prav podatek o spremenjenem geslu je pomemben, saj precej dobro pokaže, kaj se je najverjetneje zgodilo. Za zdaj namreč ni dokazov, da bi kdo vdrl v samo infrastrukturo omrežja X. Veliko verjetnejše je, da so napadalci prišli do prijavnih podatkov posameznih uporabnikov in nato njihove račune prevzeli od znotraj.
Najprej račun, nato prevara
Napadalci Lahovnikovega profila očitno niso želeli zaradi njega samega. Zanje je bil dragocen predvsem zato, ker gre za pravi, uveljavljen račun z dolgo zgodovino, več deset tisoč sledilci in imenom človeka, ki ga javnost pozna kot ekonomista.
To je pri investicijski prevari idealna kombinacija.
V objavi so trdili, da je Lahovnik pri uporabnici z imenom @NyaraSpark vložil 1.000 evrov, ta pa naj bi mu v nekaj urah ustvarila 30.000 evrov dobička. Kot dokaz je bil dodan posnetek aplikacije Revolut, na katerem je bilo prikazano stanje v višini nekaj več kot 30.000 evrov in domnevno nakazilo z oznako »Protrade Hub«.
Takšna zgodba vsebuje več tipičnih elementov investicijskih prevar. Obljublja izjemno visok donos v zelo kratkem času, kot dokaz ponuja posnetek zaslona, uporabnika pa nato usmeri k osebi, ki naj bi mu pomagala ponoviti enak uspeh.
Tisoč evrov naj bi se v nekaj urah povečalo za 30.000 evrov. To bi pomenilo približno 3.000-odstotni donos, kar je že samo po sebi močan opozorilni znak. Pri legitimnem trgovanju nihče ne more zagotoviti takšnega donosa, še najmanj v nekaj urah.
Tudi posnetek Revoluta ne dokazuje, da je bil denar ustvarjen s trgovanjem. Na njem ni mogoče videti začetnega vložka, opravljenih poslov ali izvora denarja. Takšen posnetek je mogoče tudi prirediti.
Ključni del objave je bil drugje. Uporabnike je pozivala, naj domnevni mentorici pošljejo zasebno sporočilo. Prav tam se pri podobnih shemah običajno začne pravi del prevare.
Kako so najverjetneje prišli do gesla
Ker je Lahovnik povedal, da so mu napadalci geslo spremenili, je malo verjetno, da bi šlo zgolj za krajo že odprte prijavne seje.
Pri običajni spremembi gesla na X mora uporabnik poznati trenutno geslo. Če ga ne pozna, ga lahko ponastavi prek elektronskega naslova oziroma drugega načina za obnovitev računa.
Najverjetnejši možnosti sta zato dve. Napadalci so bodisi pridobili njegovo pravo geslo bodisi dostop do elektronskega naslova oziroma drugega kanala, prek katerega je mogoče geslo ponastaviti.
Najpogostejša pot do gesla je »phishing«. Uporabnik denimo prejme sporočilo, ki je videti kot uradno opozorilo omrežja X. V njem lahko piše, da se je nekdo poskušal prijaviti v račun, da je profil kršil pravila ali da mora zaradi varnosti ponovno potrditi identiteto.
Povezava vodi na stran, ki je lahko skoraj povsem enaka pravi prijavni strani X. Ko uporabnik vanjo vnese uporabniško ime in geslo, podatkov ne dobi X, ampak napadalec.
Ta se nato prijavi na pravi strani, spremeni geslo in lastnika zaklene iz računa.
Druga možnost je tako imenovani »credential stuffing«. Če uporabnik isto geslo uporablja na več spletnih straneh in je bilo to geslo nekoč ukradeno pri vdoru v povsem drugo storitev, lahko napadalci avtomatizirano preverijo, ali ista kombinacija deluje tudi na X.
Tretja možnost je prevzem elektronske pošte. Kdor ima dostop do poštnega predala, lahko zahteva ponastavitev gesla, prestreže potrditveno kodo in račun prevzame tudi brez poznavanja starega gesla.
Brez podatkov o prijavah, napravah in postopku spremembe gesla ni mogoče ugotoviti, katera od teh poti je bila uporabljena v Lahovnikovem primeru. SI-CERT pa phishing navaja kot najpogostejšo vstopno točko pri tovrstnih prevzemih računov.
Zakaj je pravi profil toliko bolj prepričljiv
Pri običajnih investicijskih prevarah morajo goljufi najprej ustvariti zaupanje. Zato izdelujejo lažne članke, oglase in profile, v katerih uporabljajo fotografije politikov, podjetnikov, športnikov ali drugih znanih oseb.
Pri prevzetem računu jim tega ni treba.
Uporabnik dejansko gleda pravi Lahovnikov profil. Pristni so ime, fotografija, stare objave, zgodovina računa in njegovi sledilci. Lažna je samo vsebina, ki jo je po prevzemu začel objavljati nekdo drug.
Pri človeku, ki je v javnosti znan kot ekonomist, je zgodba o uspešni naložbi še nekoliko bolj verjetna. Prav to je verjetno tudi razlog, da so napadalci na prevzetem računu izbrali finančno prevaro.
Prevzem računa je zato predvsem način, kako si goljufi izposodijo ugled njegovega lastnika.
Denar na lažni platformi začne hitro rasti
Če uporabnik na takšno objavo nasede in stopi v stik z domnevnim svetovalcem, se prevara običajno nadaljuje po precej ustaljenem vzorcu.
Žrtev najprej prepričajo v manjše nakazilo, nato pa ji omogočijo dostop do spletne trgovalne platforme. Na njej vidi grafe, transakcije in stanje računa, ki začne hitro naraščati.
Te številke so lahko popolnoma izmišljene.
Goljufi lahko uporabniku pokažejo, da je iz 500 evrov ustvaril 800, nato 1.500 in nazadnje več tisoč evrov. Namen je, da dobi občutek, da sistem deluje, in vloži še več.
V nekaterih primerih mu celo dovolijo manjše prvo izplačilo. S tem pridobijo dodatno zaupanje, nato pa ga prepričujejo v bistveno večja nakazila.
Težava se pokaže šele, ko želi žrtev dvigniti večji znesek. Takrat se pojavijo dodatne provizije, davki, stroški za sprostitev sredstev ali zahteve po novem vložku. Prikazanega dobička pa ni mogoče dobiti nazaj.
Pri nekaterih prevarah goljufi žrtev prepričajo celo v namestitev programa za oddaljeni dostop do računalnika. Tako lahko pridejo še do spletne banke in drugih občutljivih podatkov.
Da takšne prevare niso obrobne, kažejo tudi številke. Slovenska policija je leta 2024 evidentirala 705 kaznivih dejanj s področja investicijskih vlaganj, skupna škoda pa je presegla 19 milijonov evrov.
Verjetno niso vdrli v X, ampak v uporabnike
Za zdaj nič ne kaže, da bi bil vzrok slovenskih primerov nova varnostna luknja v omrežju X. Veliko verjetnejši je precej bolj običajen scenarij, v katerem napadalci pridobijo geslo, dostop do elektronske pošte ali druge podatke posameznega uporabnika.
To je za napadalca tudi lažje. Namesto da bi moral premagati zaščito velikega tehnološkega podjetja, mora prepričati ali pretentati enega človeka.
Primer Lahovnikovega računa zato dobro pokaže, zakaj samo močno geslo ni dovolj. Pomembno je, da je geslo za vsako storitev drugačno, da je vključena dvofaktorska avtentikacija in da je enako dobro zaščiten tudi elektronski naslov, prek katerega je mogoče račun obnoviti.
Za uporabnika pa velja še preprostejše pravilo. Tudi če je profil resničen, ni nujno, da je resnična tudi objava na njem. Če znana oseba nenadoma začne obljubljati več tisoč-odstotne donose, priporočati neznanega finančnega mentorja in sledilce vabiti v zasebna sporočila, je lahko pravi profil že v rokah nekoga drugega.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
