Krvni izvidi lahko razkrijejo tveganje za raka več let vnaprej
Običajni krvni izvidi bi lahko v prihodnosti pomagali najti ljudi, pri katerih obstaja večje tveganje za razvoj raka. Znanstveniki so za to uporabili umetno inteligenco.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko opravimo krvne preiskave, zdravnik običajno preveri, ali vrednosti kažejo na kakšno zdravstveno težavo. Toda podatki, ki jih že imamo v zdravstvenih kartotekah, bi lahko razkrili precej več. Nova raziskava nakazuje, da bi lahko umetna inteligenca iz njih prepoznala povečano tveganje za nekatere vrste raka, še preden se pojavijo prvi simptomi.
Analizirali podatke skoraj pol milijona ljudi
Mednarodna skupina raziskovalcev je razvila približno 500 modelov umetne inteligence, s katerimi so ocenjevali tveganje za 20 pogostih vrst raka.
Uporabili so zdravstvene podatke več kot 463.000 ljudi iz britanske baze UK Biobank, ki so jih spremljali približno 18 let. V tem obdobju je za rakom zbolelo več kot 57.000 sodelujočih. Umetna inteligenca je poleg krvnih izvidov upoštevala še pretekle bolezni, življenjske navade ter genetske in presnovne podatke.
Najboljši rezultati pri treh vrstah raka
Raziskovalci so ugotovili, da so bili modeli umetne inteligence pri napovedovanju tveganja uspešnejši od tradicionalnih statističnih metod. Posebej obetavne rezultate so dosegli pri raku pljuč, jeter in požiralnika. Manj zanesljive so bile napovedi za raka dojk, jajčnikov in materničnega vratu.
Zanimivo je, da so imeli pomembno napovedno vrednost prav običajni krvni izvidi. Ti so vsebovali koristne informacije tudi pri ljudeh, ki so za rakom zboleli šele več kot pet let pozneje.
Ali lahko krvni test odkrije raka?
Pomembno je poudariti, da običajna krvna preiskava ne more zanesljivo odkriti ali izključiti raka. Umetna inteligenca je v raziskavi analizirala številne podatke hkrati in iskala vzorce, ki jih zdravniki pri rutinskem pregledu morda ne bi prepoznali.
Tudi če bi sistem posameznika uvrstil med bolj ogrožene, to še ne pomeni, da ima raka ali da bo zagotovo zbolel.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Takšna tehnologija bi lahko zdravnikom nekoč pomagala odločiti, kdo potrebuje dodatne preventivne preiskave in pogostejše spremljanje. Toda raziskava je temeljila na že zbranih podatkih. Znanstveniki morajo zato še dokazati, da bi uporaba teh modelov v praksi res omogočila zgodnejše odkrivanje bolezni in uspešnejše zdravljenje.
Do takrat ostajajo najpomembnejši priporočeni preventivni pregledi, udeležba v presejalnih programih in pravočasen obisk zdravnika ob sumljivih simptomih.
