Šole pogosto ocenjujejo izdelke umetne inteligence, ne več znanja učencev
Raziskava med več kot 26.000 učenci je pokazala, da je umetna inteligenca izboljšala domače naloge in skrajšala delo, rezultati na izpitih pa so se poslabšali.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Učenec, ki umetni inteligenci naroči, naj mu napiše esej, lahko v nekaj sekundah dobi boljše besedilo, kot bi ga sestavil sam. Nalogo odda hitreje, ocena je lahko višja, rezultat pa na prvi pogled kaže napredek.
Težava se pokaže pozneje, ko mora o isti temi govoriti brez pripomočka.
Raziskovalci s Stockholmske univerze in Univerze v Hongkongu so dve leti in pol spremljali več kot 26.000 kitajskih učencev in dijakov. Po začetku uporabe generativne umetne inteligence so se njihove ocene domačih nalog izboljšale za 18 odstotkov, čas reševanja pa se je skrajšal za skoraj tretjino. Na izpitih brez pripomočkov so bili njihovi rezultati slabši.
Največji padec se je pokazal pri učencih, ki so umetni inteligenci prepustili celotno nalogo. Tisti, ki so jo uporabljali za razlago, preverjanje ali pomoč pri razmišljanju, podobnega upada niso doživeli.
Razlika je preprosta. Umetna inteligenca lahko učencu pomaga misliti, lahko pa misli namesto njega.
Znanje vse bolj hranimo zunaj sebe
Ljudje smo del svojega spomina že zdavnaj preselili v okolje. Telefonskih številk ne pomnimo več, ker jih hrani telefon. Po mestu se ne orientiramo, ker pot pozna navigacija. Podatkov ne iščemo v spominu, temveč v spletnem iskalniku.
Umetna inteligenca ta proces nadaljuje, vendar gre korak dlje. Ne hrani več samo podatkov, ampak jih povezuje, razlaga in oblikuje v končen odgovor.
Doslej smo morali praviloma vsaj vedeti, kaj iščemo. Zdaj lahko sistemu prepustimo tudi izbiro vprašanja, argumentov in sklepa. Človeku ostane predvsem odločitev, ali bo ponujeni odgovor sprejel.
To ne pomeni nujno, da bomo postali manj sposobni. Pomeni pa, da se spreminja predstava o tem, kaj sploh pomeni nekaj vedeti.
Nekoč je izobražen človek v sebi nosil veliko količino znanja. Danes je vse pomembnejša sposobnost, da ve, kje podatke najti, kako postaviti vprašanje in kako preveriti odgovor. Znanje se seli v oblak, človek pa postaja njegov uporabnik.
Toda za dobro uporabo zunanjega znanja potrebujemo dovolj notranjega znanja. Kdor ne pozna osnov zgodovine, težko prepozna izmišljeno trditev. Kdor ne razume matematike, ne more zanesljivo presoditi, ali je rešitev pravilna. Kdor nima razvitega jezikovnega občutka, težko loči dobro besedilo od besedila, ki je le samozavestno napisano.
Več ko prepustimo sistemu, več moramo vedeti, da ga lahko nadziramo. Prav tu nastane paradoks.
Miselni napor ni napaka v sistemu
Učenje je počasno. Človek bere, se ustavi, poskuša, naredi napako in začne znova. Ta proces je naporen, vendar prav zato v spominu nekaj ostane.
Umetna inteligenca lahko neprijetni del poti odstrani. Učenec dobi razlago, še preden je moral sam ugotoviti, česa ne razume. Prebere dobro oblikovan odgovor in dobi občutek, da snov obvlada.
Toda razumeti odgovor, ko ga vidiš pred seboj, ni isto kot znati odgovor oblikovati brez pomoči.
To je podobno kot pri telesni vadbi. Naprava lahko breme dvigne namesto človeka, vendar zaradi tega njegove mišice ne postanejo močnejše. Pri učenju je breme prav miselni napor, ki ga skušamo s tehnologijo pogosto odpraviti.
Za podjetje je hitreje opravljena naloga lahko uspeh. V šoli hitrost sama po sebi ni cilj. Namen naloge ni le končni izdelek, temveč sprememba, ki se med delom zgodi v učencu.
Tudi pisavi so nekoč očitali, da bo uničila spomin
Strah pred selitvijo znanja iz človekove glave ni nov.
Platon je v dialogu Fajdros zapisal Sokratovo pripoved o izumu pisave. Po njej naj bi pisava ljudem prinesla videz modrosti, ne pa nujno resničnega znanja. Ker se bodo zanesli na zapise, naj bi manj uporabljali lasten spomin.
Danes se takšno svarilo zdi skoraj komično. Brez pisave ne bi bilo sodobne znanosti, prava, književnosti ali šolstva. Tudi Sokratove kritike pisave ne bi poznali, če je Platon ne bi zapisal.
Pisava človeškega uma ni uničila. Spremenila pa je njegovo delo. Ljudem ni bilo več treba vsega ohraniti v spominu, zato so lahko znanje kopičili, primerjali in prenašali skozi stoletja.
Podobno se je zgodilo s kalkulatorjem, računalnikom in spletom. Vsaka nova tehnologija je del človeškega znanja preselila v zunanji pripomoček. Ob tem so nekatere sposobnosti oslabele, druge pa postale pomembnejše.
Umetna inteligenca se od prejšnjih orodij razlikuje v eni bistveni stvari. Knjiga človeku ne odgovarja, kalkulator ne oblikuje argumenta, spletni iskalnik pa praviloma ne napiše celotnega eseja.
Umetna inteligenca nastopa kot sogovornik, ki lahko prevzame skoraj ves miselni proces. Zato je težje opaziti, kdaj nam pomaga in kdaj nas nadomešča.
Slovenske šole so že pred isto dilemo
Umetna inteligenca je tudi med slovenskimi mladimi že vsakdanji pripomoček. Uporabljajo jo za povzemanje snovi, pisanje seminarskih nalog, prevajanje, reševanje matematičnih problemov in pripravo na ocenjevanje.
Prepovedi bodo zato verjetno dosegle malo. Orodja so dostopna na telefonih, vključujejo jih iskalniki in pisarniški programi, njihovo uporabo pa je težko zanesljivo dokazati.
Večji izziv bo spremeniti način poučevanja in preverjanja znanja.
Domača naloga, ki jo je mogoče v nekaj sekundah naročiti klepetalniku, ne more več zanesljivo pokazati, kaj učenec zna. Več dela bo treba opraviti v razredu. Učenec bo moral pojasniti svojo rešitev, zagovarjati napisano, pokazati vmesne korake in odgovoriti na dodatna vprašanja.
Ni dovolj, da odda dobro besedilo. Vedeti bo moral, kaj v njem piše in zakaj.
To utegne šole prisiliti v koristno spremembo. Manj bo vredno mehansko ponavljanje podatkov, več pa razumevanje, presoja in povezovanje. Toda to se bo zgodilo le, če umetna inteligenca ne bo postala bližnjica tudi pri teh nalogah.
Svet ne bo ostal brez znanja, lahko pa ostane brez presoje
Mladi bodo imeli v prihodnosti dostop do več informacij kot katerakoli generacija pred njimi. V nekaj sekundah bodo lahko dobili razlago skoraj vsakega pojava, vendar to še ne pomeni, da bodo to znanje tudi zares osvojili.
Ključno vprašanje bo, koliko bodo razumeli sami in koliko bodo le znali priklicati iz zunanjih sistemov.
S tem ni nujno nič narobe. Človeštvo že stoletja znanje shranjuje v knjige, pozneje v računalnike in danes v oblak. Težava nastane, ko ljudje ne razumejo več odgovorov, ki jih dobijo, in jih tudi ne znajo preveriti.
Umetna inteligenca mladim ne bo odvzela dostopa do znanja. Nasprotno, ponudila jim bo več odgovorov kot kadarkoli prej. Toda odgovor, ki pride prehitro, lahko prepreči prav tisti miselni napor, zaradi katerega človek snov razume in zna presoditi, ali je odgovor sploh pravilen.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
