TikTok, Instagram, UI: bodisi za otroke prepovedani bodisi čisto drugačni
EU želi mlajšim od 13 let onemogočiti običajne profile, 13- in 14-letnikom pa dovoliti le omejene račune. Starost bo treba tudi dokazati.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dvanajstletnik danes pri odpiranju računa na družbenem omrežju pogosto naleti na eno samo resno oviro. Vpisati mora datum rojstva. Če navede napačnega, je lahko nekaj trenutkov pozneje na isti platformi kot odrasli.
Evropska unija želi takšen sistem precej temeljiteje spremeniti.
Otroci do 13. leta po načrtu Evropske komisije ne bi več smeli imeti običajnih računov na družbenih omrežjih. Pri 13 in 14 letih bi lahko uporabljali omejene račune pod nadzorom staršev, od 15. leta pa samostojne račune. Tudi ti bi morali biti do polnoletnosti zasnovani drugače od računov odraslih.
Predlog je pomembnejši, kot se zdi iz same starostne meje. Ne nanaša se samo na TikTok, Instagram ali Facebook. Osnutek novega evropskega zakona zajema tudi video platforme, nekatere spletne igre ter klepetalnike in digitalne spremljevalce z umetno inteligenco. Podjetjem, ki pravil ne bi spoštovala, bi lahko grozile globe do šestih odstotkov njihovega svetovnega letnega prometa.
Za družine pa utegne biti še pomembnejša druga sprememba. Evropska komisija želi končati sistem, v katerem je zaščita otroka predvsem odvisna od tega, ali starš pozna vse nastavitve TikToka, Instagrama, YouTuba in desetih drugih aplikacij. Več odgovornosti želi prenesti na podjetja, ki so digitalno okolje ustvarila.
Pri 12 letih brez svojega računa, pri 14 pod nadzorom
Najmlajši otroci bi lahko uporabljali le omejene in starosti prilagojene storitve pod neposrednim nadzorom odraslih. Običajni račun na družbenem omrežju pred 13. letom ne bi bil dovoljen.
Med 13. in 15. letom bi otrok lahko dobil tako imenovani uvajalni račun, vendar s soglasjem oziroma pod nadzorom staršev. Omejene naj bi bile njegove funkcije, priporočanje vsebin, stik z neznanci in čas uporabe.
Pri 15 letih bi lahko mladostnik dobil svoj račun. Toda to ne pomeni, da bi bil njegov Instagram pri 15 letih enak Instagramu 35-letnika.
Do 18. leta bi morale platforme zagotavljati posebno varno okolje. Osnutek med drugim predvideva omejevanje funkcij, ki spodbujajo dolgotrajno uporabo, strožje nastavitve zasebnosti ter priporočanje vsebin, ki ne temelji na intenzivnem profiliranju mladoletnika.
Tarča ni samo vsebina, ampak način, kako otrok do nje pride
Otrok na družbenem omrežju ne izbira vseh vsebin sam. Velik del mu jih izbere algoritem.
Če se ustavi pri enem videu, ga pogleda do konca ali ga všečka, lahko sistem podobne vsebine začne ponujati vedno pogosteje. To je zelo učinkovito pri glasbi, športu ali zabavi, enak mehanizem pa lahko uporabnika vleče tudi proti vse bolj skrajnim vsebinam.
Zato med tveganji niso samo spletno nasilje, pornografija, spolno izkoriščanje ali zasvojljiva uporaba. Pomembne so tudi dezinformacije, politična in vojna propaganda, teorije zarote ter vsebine, ki spodbujajo sovraštvo ali radikalizacijo.
Evropska komisija letos posebej opozarja, da so mladoletniki vse pogosteje tarča spletne radikalizacije. V svojih smernicah za otroke in starše med ključna digitalna tveganja uvršča tudi dezinformacije, zavajajoče vsebine in manipulacijo.
Zakaj neskončno drsenje ni naključje
Evropski predlog zato posega tudi v samo zasnovo aplikacij.
Neskončno drsenje nima naravnega konca. Samodejno predvajanje uporabniku odstrani odločitev, ali želi pogledati naslednji posnetek. Potisna obvestila ga ponovno vabijo v aplikacijo, sistemi nagrad pa ga spodbujajo k objavljanju in vračanju.
Posebni strokovni panel Evropske komisije je prav te funkcije izpostavil kot področje, na katerem bi morale biti storitve za otroke drugačne. Njegovo izhodišče je bilo, da zaščita ne sme temeljiti samo na opozorilu otroku, naj telefon uporablja manj, temveč tudi na spremembi digitalnega okolja, ki je zasnovano tako, da čim dlje zadržuje pozornost.
Podatki pojasnjujejo, zakaj je vprašanje prišlo tako visoko na evropsko politično agendo. Mladi v EU na spletu povprečno preživijo okoli štiri ure in pol na šolski dan, ob koncu tedna pa več kot šest ur.
V evropski javnomnenjski raziskavi je 71 odstotkov vprašanih med glavnimi nevarnostmi izpostavilo spletno nasilje in nadlegovanje, 70 odstotkov pa spolno izkoriščanje otrok. Skoraj dve tretjini podpirata evropske starostne omejitve družbenih omrežij.
Starost bo treba tudi dokazati
Vsaka starostna meja ima precej veliko težavo. Otrok lahko ob registraciji napiše lažno letnico rojstva. Zato je preverjanje starosti eden ključnih delov evropskega načrta.
Komisija je že pripravila evropsko tehnično rešitev, ki naj bi uporabniku omogočila dokazati, da presega določeno starost, ne da bi Facebooku, TikToku ali drugi platformi poslal kopijo osebne izkaznice in vse svoje osebne podatke.
Platforma bi lahko denimo dobila samo podatek, da je uporabnik starejši od 15 let. Ne bi bilo treba razkriti njegovega imena, naslova ali natančnega datuma rojstva.
Komisija želi, da države rešitev začnejo uvajati do konca leta. Pozneje bi jo bilo mogoče vključiti tudi v evropsko denarnico za digitalno identiteto.
Kaj danes sploh velja v Sloveniji
Slovenija trenutno nima zakona, ki bi otroku, mlajšemu od 13 ali 15 let, preprosto prepovedoval uporabo družbenega omrežja.
Najbližja zakonska meja je določena v Zakonu o varstvu osebnih podatkov.
Otrok, ki je dopolnil 15 let, lahko sam veljavno privoli v obdelavo svojih osebnih podatkov pri uporabi spletnih storitev. Če je mlajši, mora privolitev dati oziroma odobriti starš ali skrbnik. Če ima platforma v svojih pravilih določeno višjo starost, velja ta meja.
Toda to ni isto kot prepoved TikToka ali Instagrama.
Petnajstletna meja v slovenskem zakonu ureja predvsem privolitev v obdelavo osebnih podatkov. Ne določa sistema, po katerem bi moral ponudnik vsakemu uporabniku preveriti starost in otroku glede na njo omogočiti drugačno različico storitve.Prav to bi novi evropski sistem spremenil.
Golobova vlada je pripravljala tudi slovenski zakon
Slovenija je bila pri tem vprašanju že pred evropskim predlogom precej daleč.
Vlada Roberta Goloba je 5. februarja letos Ministrstvu za digitalno preobrazbo naročila pripravo zakonskih podlag za regulacijo družbenih omrežij in podobnih storitev za mlajše od 15 let.
Načrt ni zajemal samo TikToka, Snapchata in Instagrama. Vlada je izrecno omenjala tudi računalniške igre in druge spletne storitve.
Kot razloge je navedla škodljive vsebine, zasvojljive načine uporabe ter priporočilne algoritme, ki lahko uporabnika usmerjajo proti vedno bolj skrajnim vsebinam. Želela je tudi sistem zanesljivega preverjanja starosti.
Ministrstva so februarja začela pripravljati podlage, vendar pred menjavo oblasti junija zakon ni bil sprejet.
Slovenija tako danes nima posebnega nacionalnega zakona, ki bi otrokom do 15. leta prepovedoval oziroma posebej urejal uporabo družbenih omrežij.
Janševa vlada podpira skupna evropska pravila
Menjava vlade pa ni pomenila konca dela na tem področju.
Medresorska skupina se je pod novo vlado ponovno sestala 26. avgusta. Obravnavala je tudi priporočilo evropskih strokovnjakov, po katerem bi bil dostop do družbenih medijev in nekaterih drugih digitalnih storitev za otroke, mlajše od 13 let, omejen na evropski ravni.
Skupina je posebej obravnavala neskončno drsenje, samodejno predvajanje, potisna obvestila in problematične priporočilne algoritme.
Stališče sedanje vlade je postalo še jasnejše tik pred napovedjo Komisije.
Slovenska predstavnica je na evropski konferenci o varnosti otrok v Dublinu prejšnji teden izrazila podporo enotnim evropskim rešitvam. Slovenija podpira predvsem načelo, da morajo biti platforme varne že po svoji zasnovi in da odgovornosti ni mogoče prevaliti samo na otroke in njihove starše.
Za Slovenijo je vse-evropska rešitev praktična tudi zato, ker bi nacionalno prepoved težko učinkovito izvajala sama proti podjetjem, kot so Meta, Google, TikTok ali ponudniki velikih sistemov umetne inteligence.
Slovenski starši omejitvam večinoma ne nasprotujejo
Le dva dni pred govorom von der Leyen je Univerza v Ljubljani objavila raziskavo o odnosu slovenskih staršev do starostnih omejitev.
Kar 83 odstotkov slovenskih staršev in skrbnikov podpira omejitev dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Tudi med starši otrok, starih od 13 do 17 let, je podpora 77-odstotna.
Raziskava je pokazala tudi precejšnjo podporo starševskemu nadzoru in postavljanju meja znotraj družine.
Posamezen starš se sicer lahko odloči, da njegov 12-letnik ne bo imel TikToka. A težje je takšno pravilo vzdrževati, če ga imajo skoraj vsi njegovi sošolci.
Enotna starostna meja zato spreminja tudi družbeni pritisk. Prepoved tako ne bi bila več samo odločitev posamezne družine.
Prepoved pa problema sama ne reši
Izkušnja Avstralije je pri tem precej poučna.
Tam od decembra 2025 velja prepoved računov na družbenih omrežjih za mlajše od 16 let. Prvi podatki kažejo, da se je število otrok z lastnimi računi zmanjšalo, vendar uporaba omrežij ni izginila.
Del otrok jih uporablja brez prijave, prek drugih računov ali pa se seli na druge digitalne storitve.
To odpira eno največjih tveganj evropskega pristopa. Če otrok ne more na Instagram, lahko več časa preživi na aplikaciji za sporočanje, v spletni igri ali na manj nadzorovani platformi.
Zato novi evropski predlog zajema precej širši krog storitev kot klasična družbena omrežja. Med njimi so tudi nekatere spletne igre in klepetalniki z umetno inteligenco.
Za platforme bo meja precej jasna
Če bodo želele otroke obdržati med uporabniki, jim ne bodo smele več ponujati istega izdelka kot odraslim. Neskončno drsenje, agresivno priporočanje vsebin, profiliranje in druge zasvojljive funkcije bodo morale omejiti ali odstraniti.
Če tega ne bodo storile, bodo otroci za njihove storitve nedostopni. Kršitve pa bi lahko bile zelo drage. Osnutek predvideva globe do šestih odstotkov svetovnega letnega prometa podjetja.
Pri največjih tehnoloških velikanih to ne pomeni milijonov, ampak potencialno več milijard evrov.
EU torej ne postavlja le starostne meje. Platformam sporoča, da bodo morale otrokom ponuditi drugačen izdelek ali pa tvegati izgubo dostopa do mladoletnih uporabnikov in eno najvišjih možnih denarnih kazni v evropski digitalni zakonodaji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
