Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Sezona gripe se približuje, letošnje cepljenje pa se bo zaradi zamud pri dobavi cepiv začelo 2. novembra. Ali to pomeni, da bodo ljudje zaradi poznejšega začetka cepljenja prikrajšani? Prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica Območne enote Celje NIJZ, pravi, da nikakor ne. Do zamika je prišlo, ker ima letošnje cepivo novo antigensko sestavo, hkrati pa v svetovnem merilu primanjkuje nekaterih sestavin za njegovo izdelavo. Ljudje zaradi tega ne bodo prikrajšani, bodo pa prikrajšali sami sebe, če se ne bodo cepili.

Lani se je proti gripi cepilo nekaj več kot 167 tisoč ljudi. Je to dovolj ali bi si morali prizadevati za višjo precepljenost?

»Nikakor ne. Čeprav je število cepljenih v primerjavi s preteklimi sezonami nekoliko višje, je v primerjavi z drugimi državami še vedno zelo nizko. Svetovna zdravstvena organizacija za zaščito starejših od 65 let priporoča vsaj 70-odstotno precepljenost. V Sloveniji smo od tega cilja še precej oddaljeni. Veseli pa nas napredek iz preteklih sezon. Upamo, da bo letos odziv na cepljenje še boljši in da bomo tudi v prihodnje izboljševali zaščito prebivalstva pred gripo.«

Kaj pa, če človek zboli za gripo še pred cepljenjem? Je cepljenje kljub temu smiselno?

»Seveda, cepljenje je še vedno na mestu. Virus gripe je raznolik, okužbe povzročajo različni virusi. Če človek zboli za gripo, ki jo povzroči na primer virus A H1N1, ga cepivo ščiti tudi pred drugimi virusi, med njimi A H3N2 in virusom gripe B, linije Victoria. Tako lahko človek kljub temu, da je gripo že prebolel, zboli še za drugo različico virusa. Zato je cepljenje še vedno priporočljivo.«

Kaj vemo o učinkovitosti cepiva? Ali lahko za gripo zbolimo kljub cepljenju?

»Vemo, da je cepivo med preventivnimi ukrepi proti okužbi z virusom gripe najučinkovitejše, ni pa stoodstotno učinkovito. Nobeno cepivo ni stoodstotno učinkovito, še posebej tega ne moremo trditi za virus gripe. Učinkovitost je odvisna od starosti posameznika in njegovega imunskega stanja.«

Kaj to pomeni za starejše in kronične bolnike, pri katerih je tveganje za zaplete večje?

»Če govorimo o starejšem človeku, ki je star 80 let in ima več kroničnih bolezni, na primer visok krvni tlak in sladkorno bolezen, je zaščita pred samo okužbo lahko 20- do 30-odstotna. Morda se komu to zdi malo, vendar je treba pogledati tudi drugo plat. Če tak človek kljub cepljenju zboli, ima 60 odstotkov manjše tveganje za težji potek gripe, ki se lahko zaplete s pljučnico, bodisi zaradi same gripe bodisi zaradi sekundarne bakterijske okužbe. Prav tako je pri cepljeni osebi kar 80 odstotkov manj možnosti, da bi jo gripa odnesla v Podkraj.«

Sezonski prehladi so že na pohodu. Kdaj pa običajno nastopi čas gripe?

»V Sloveniji imamo zelo občutljiv sistem spremljanja, ki mu pravimo mrežno spremljanje. V sezoni, ki se začne okoli 40. koledarskega tedna, spremljamo več kot 40 ambulant na primarni ravni, pediatričnih in ambulant družinske medicine, ki oskrbujejo približno od 95 do 100 tisoč pacientov. Ko pacient zaradi prehladnih znakov obišče zdravnika, mu ta odvzame vzorec iz nosu in žrela. Nato preverimo, kateri povzročitelj je odgovoren za težave.

Trenutno med povzročitelji prevladujejo rinovirusi, torej virusi navadnega prehlada, pojavlja se tudi koronavirus oziroma covid, potrjenih primerov gripe pa je za zdaj zelo malo. Spremljamo 16 različnih povzročiteljev akutnih prehladnih obolenj, zato imamo dobro podprte podatke o tem, kdaj začne virus gripe intenzivno krožiti. Običajno se to zgodi konec decembra ali v začetku januarja, včasih tudi nekoliko prej. Sezona nato postopoma izzveni, praviloma do marca.«

Kaj bi sporočili staršem, ki so skeptični do cepljenja otrok proti gripi?

»Med skupinami, pri katerih obstaja večje tveganje za težji potek gripe z zapleti, so poleg starejših od 65 let, kroničnih bolnikov, nosečnic in zelo debelih oseb tudi zdravstveni delavci. Zaradi narave svojega dela smo lahko prenašalci okužbe. Zelo izpostavljena skupina pa so tudi majhni otroci. Cepivo lahko uporabimo pri dojenčkih, starejših od šest mesecev, posebej ranljivi pa so otroci do drugega leta starosti.

Pri najmlajših lahko gripa poteka z zapleti, pogosto se razvije pljučnica, otroci imajo lahko tudi različne prebavne težave, veliko najmlajših pa je zaradi gripe hospitaliziranih. Želeli bi si predvsem, da bi se proti gripi cepilo več nosečnic. Lani se je cepilo približno 506 nosečnic, čeprav jih imamo v Sloveniji vsako leto okoli 16.500.

Tudi pri cepljenju majhnih otrok se sicer število iz leta v leto povečuje, vendar govorimo le o nekaj sto otrocih, približno 300 do 400. To je glede na število otrok v tej starostni skupini zelo malo. Potem pa se, ko virus gripe začne intenzivno krožiti, sprašujemo, zakaj so vrtci in šole prazni. Precepljenost pa je, kot rada rečem, skoraj nična.«

Lahko gripo in druge virusne okužbe zdravimo z antibiotiki?

»Gre za virusno okužbo, antibiotiki pa proti virusom ne učinkujejo. Ljudje včasih pričakujejo, da bodo pri zdravniku dobili recept za različna zdravila, morda tudi antibiotik, vendar ta pri virusnih okužbah ne pomaga. S tem povzročamo veliko škodo v kontekstu odpornosti bakterij proti antibiotikom. Gripa običajno traja približno sedem dni, z antibiotikom ali brez njega, zato ljudje včasih zmotno mislijo, da jim je antibiotik pomagal. Antibiotiki, kot so Ospen, Azitromicin ali Ospamox, so namenjeni zdravljenju bakterijskih okužb, ne virusnih. Pri virusni okužbi lahko z njihovo nepotrebno uporabo naredimo več škode kot koristi.«

Katerih napak pri jemanju antibiotikov ljudje naredijo največ?

»Še večja napaka je, da ljudje dobijo navodilo, naj antibiotik jemljejo deset dni, dvakrat na dan na 12 ur, potem pa vzamejo le tri ali štiri tablete. Ko se počutijo bolje, zdravljenje prekinejo, preostale tablete pa shranijo za hude čase. Vse to prispeva k enemu resnih izzivov javnega zdravja – naraščanju odpornosti bakterij proti antibiotikom. Nekateri opozarjajo, da se lahko približujemo obdobju, ko bomo znova pred izzivi, kakršne smo poznali pred antibiotiki, saj se bakterije vse uspešneje branijo pred njimi. Pri resni okužbi se lahko tako zgodi, da zdravnik ne bo imel več učinkovitega antibiotika, s katerim bi lahko pomagal bolniku.«

Kolikšen del odgovornosti za nepravilno uporabo antibiotikov nosijo zdravstveni delavci in kolikšnega pacienti?

»Odgovornost je na obeh straneh. Vemo, da se v obdobju, ko začnejo krožiti virusne okužbe, nesorazmerno poveča tudi predpisovanje antibiotikov. To je odgovornost zdravstvenega sistema. Na drugi strani pa se ljudje včasih za antibiotike preveč zavzemajo ali pa ne upoštevajo predpisanega režima zdravljenja.«

Zakaj torej še vedno verjamemo, da nam bodo antibiotiki pomagali tudi pri gripi?

»Morda ljudje razmišljajo, da bodo z antibiotikom hitreje ozdraveli. Manjka pa zavedanje, da antibiotiki proti virusom ne delujejo. Mogoče bi bilo zanimivo narediti anketo med prebivalci Velenja in jih vprašati, zakaj menijo, da antibiotiki pomagajo pri gripi.«