Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Od prvih slovenskih tiskanih knjig do romanov, ki jih danes rezerviramo in nestrpno čakamo, se je spremenilo marsikaj. Ostaja pa potreba po zgodbah, znanju in besedah, v katerih prepoznamo tudi sebe. Ob dnevu reformacije, ki ga obeležujemo 31. oktobra, smo v Knjižnici Velenje preverili, koliko berejo njihovi člani, katere knjige največkrat odnesejo domov in kako knjižnica ohranja veselje do branja.

Dan reformacije je tesno povezan tudi s slovensko pisano besedo. Primož Trubar je leta 1550 s Katekizmom in Abecednikom postavil temelje slovenskega knjižnega jezika, leta 1584 pa je izšel še Dalmatinov prevod Biblije. Praznik nas zato poleg verskega in zgodovinskega pomena reformacije spominja na vlogo knjige pri razvoju jezika, izobraževanja in kulture.

Ko se konča delo na prostem, pridejo na vrsto knjige

Daljši večeri se zdijo kot nalašč za branje, vendar statistika Knjižnice Velenje ne kaže izrazitih sezonskih razlik. Izposoja je skozi leto razmeroma enakomerna, najmanjša pa aprila in maja, ko se šolsko leto približuje koncu in učenci zaključujejo ocene. Nekoliko drugače je v enoti v Šmartnem ob Paki, kjer se zanimanje odraslih za izposojo v hladnejšem delu leta poveča.

Bralci knjižničarjem povedo, da imajo za knjige več časa, ko je manj dela na prostem. Drugi v knjižnico prihajajo predvsem poleti oziroma pred dopustom. Čas za branje si torej vsak najde drugače, letni čas pa po opažanjih knjižnice ne vpliva bistveno na izbiro žanra.

Knjižni biser za jesenske večere

Izbrati le nekaj priporočil je za knjižničarje zahtevna naloga. Kot pravijo, so tudi sami knjižni molji, priporočanje pa je vedno povezano z osebnim okusom. Bralce zato usmerjajo k seznamu za Bralno značko za odrasle, ki ga vsako leto pripravi več knjižničarjev. Tako nastane raznolik izbor slovenskih in tujih del, v katerem ima svoje mesto tudi poezija. Kot manj znan, a izjemen knjižni biser so posebej izpostavili roman Globoko v gozdu Irene Štaudohar.

Da knjiga ne postane še ena obveznost

Ob dnevu reformacije v knjižnici poudarjajo, da knjiga ni zgolj nosilka zgodb in znanja, temveč tudi pomemben temelj jezika, kulture in identitete. V vsakdanu hitrih informacij in razpršene pozornosti ostaja prostor, v katerem se lahko ustavimo in poglobimo. Bralne navade se spreminjajo. Nekateri ostajajo zvesti tiskanim knjigam, drugi izbirajo elektronske ali zvočne. Pomembno pa je, da stik z branjem ohranijo in ga doživljajo kot nekaj prijetnega.

Knjižnica pri tem že dolgo opravlja več kot le izposojo. S pravljičnimi urami, bralnimi klubi, srečanji z avtorji, literarnimi večeri in osebnimi priporočili povezuje ljudi ter jim pomaga odkrivati vsebine, ki jih zanimajo. Pri mladih je posebej pomembno, da imajo možnost izbire in najdejo knjigo, ki jih zares pritegne. Veliko se začne tudi doma: ob pravljici, pogovoru o prebranem in odraslih, ki sami posežejo po knjigi. Tako lahko branje postane prijeten del vsakdana.

Nekoliko manj izposoj, a tudi dva tedna zaprtih vrat

V Knjižnici Velenje so od 1. januarja do 23. oktobra letos zabeležili 201.848 izposojenih enot gradiva. V enakem obdobju lani jih je bilo 202.730, torej 882 več. Rahel upad v knjižnici pripisujejo predvsem dvotedenskemu zaprtju zaradi menjave poda na oddelku za odrasle.

Knjižnica ima 10.636 aktivnih članov. Mednje štejejo tiste, ki so v zadnjem letu vsaj enkrat uporabili njene storitve, na primer si izposodili gradivo, podaljšali izposojo ali plačali članarino. Podatek tako zajema dejavne uporabnike, ne vseh, ki so se kadar koli vpisali v knjižnico.

Knjige, po katerih najraje posegamo

Med priljubljenimi so ljubezenski, kriminalni in zgodovinski romani, pa tudi spomini, resnične zgodbe in biografije. Leposlovje ima pri izposoji izrazito prednost: v navedenem obdobju so zabeležili 153.869 izposoj leposlovnega ter 47.979 izposoj strokovnega oziroma poučnega gradiva. Med strokovnimi knjigami največ zanimanja vzbujajo vsebine s področij psihologije in zdravstva.

Na vrhu ostaja Belo se pere na devetdeset

Največkrat izposojena knjiga v Knjižnici Velenje na oddelku za odrasle je letos bila Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj. Na drugem mestu je Gringo Loco Simona Dome, resnična zgodba Slovenca, ki je bil v Venezueli obsojen na 15 let zapora. Tretja je Sveža voda za rože Valérie Perrin, sledita Najboljše šele pride Petre Julie Ujawe in V tvoji koži Jojo Moyes.

Tudi tik pod prvo peterico so domači avtorji. Šesto mesto zaseda Brezno Tadeja Goloba, sedmo Varna hiša groze: zlorabe v imenu duhovnosti Katje Pančur, osmo pa Ravnateljeva hči Ane Kamenik. Slovenska književnost ima med bralci nasploh pomembno mesto. Odrasli poleg Žakelj in Goloba pogosto posegajo po delih Irene Svetek, Avgusta Demšarja, Draga Jančarja, Ferija Lainščka, Vesne Milek in Davida Zupančiča.

Muca Copatarica še vedno najde pot domov

Pri najmlajših izbiro pogosto opravijo starši. Med najbolj izposojanimi ostajajo Muca Copatarica, Mojca Pokrajculja in druge klasične slikanice. Staršem so v pomoč tudi knjige, ki jih bibliotekarke vsak mesec posebej izpostavijo ob praznikih, menjavanju letnih časov in različnih obletnicah. Pri osnovnošolcih in mladostnikih je statistiko treba brati nekoliko drugače. Velik del izposoje je povezan z domačim branjem in bralno značko, zato najvišja mesta ne odražajo nujno samo njihove proste izbire.

Med naslovi, ki jih v knjižnici izpostavljajo za mlade, so Bolje kot v filmih- Lynn Painter, Poletje, ko sem postala privlačna- Jenny Han, Ne-Ferija Lainščka, Preživetje- Igorja Karlovška in Pridna punca preiskuje umor- Holly Jackson. Najstnike sicer posebej privlačijo fantazijske in pustolovske zgodbe.
Med slovenskimi avtorji mladi največkrat izbirajo Deso Muck, Janjo Vidmar, Primoža Suhodolčana, Slavka Pregla in Ferija Lainščka.