Ni prav, da je naravna vrednota uničena, a blejski kmet Marjan ni kriv
Po dolgotrajnem sodnem procesu je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo oprostilno sodbo zoper blejskega kmeta Marjana Bernarda, ki mu je tožilstvo očitalo kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bernardova odvetnica je za Slovensko tiskovno agencijo sporočila, da je Višje sodišče v Ljubljani konec oktobra kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo državne tožilke in potrdilo oprostilno sodbo kranjskega okrožnega sodišča s 23. februarja letos. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da je bila naravna vrednota na območju Nature 2000 na Koritnem nedvomno uničena, vendar ni dokazov, da je bil za uničenje kriv prav obdolženi.
Glede na pričevanja družine Bernard, ki kmetuje na tem območju, so se posegi, ki bi omogočali boljše gospodarjenje, izvajali že vse od druge svetovne vojne dalje. Kot je v zaslišanju na kranjskem sodišču februarja letos ocenila Sonja Rozman iz Zavoda RS za varstvo narave, so ti posegi še vedno ohranjali pogoje za redke in ogrožene vrste z zadrževanjem vode na mokriščih. Na ponovnem ogledu v začetku letošnjega leta pa je ugotovila, da je tam, kjer je bil prej mokrotni, sedaj intenzivni travnik.
Rak koščak je izgubil primeren življenjski prostor
Tudi po izdani inšpekcijski odločbi o potrebni sanaciji in po tem, ko je leta 2013 lastništvo kmetije prevzel obdolženi, so se, kot je dejala Rozman, aktivnosti za uničevanje naravne vrednote z nasipanjem materiala in drenažo nadaljevale. Fotografije iz leta 2016 še kažejo, da je na območju zastajala voda, potem pa se je stanje toliko poslabšalo, da je sedaj območje praktično suho in naravna vrednota v celoti uničena. Območje namreč nima več lastnosti, ki bi omogočale življenje raka koščaka, ki je kvalifikacijska vrsta za to zaščiteno območje.
Uničenje nedvomno, toda kdo je kriv?
Kranjski okrožni sodnik Uroš Ferjan je po izvedenem dokaznem postopku ocenil, da ni dvoma o uničenju naravne vrednote. Dejal je, da je verjetno za družino pomembno, da lahko omenjeni travnik strojno obdeluje, zato se ga je zasipalo in zacevljalo. Vendar ni neposrednih dokazov, da je to počel prav obdolženi. Ta naj bi kmetijo leta 2013 prevzel le formalno zaradi subvencije za mladega kmeta, medtem ko so kmetijo še naprej obdelovali tudi drugi družinski člani, zasipanje ali drenažo pa bi tako lahko izvajal kakšen drug družinski član.
Oproščen, a ni prav, da tako dela
Tožilka Andreja Skrinjer je med obremenilnimi dokazi navedla, da je obdolženi samostojni podjetnik, ki se ukvarja tudi z rušenjem objektov in zemeljskimi deli, zato ima potrebna znanja in strojno mehanizacijo za izvedbo očitanega kaznivega dejanja. Sodišču je predlagala, da obdolženega spozna za krivega in mu izreče eno leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobro treh let.
Na takšno kazen je bil na kranjskem okrožnem sodišču Bernard obsojen že na prvotnem sojenju januarja 2023, vendar je višje sodišče po pritožbi obrambe prvostopenjsko sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. V tem se je zaradi pomanjkanja dokazov zožal čas očitanega kaznivega dejanja na obdobje od leta 2016 do 2019.
Sodnik Ferjan je v ponovljenem sojenju sledil trditvam obrambe, da individualna krivda ni dokazana, zato je obdolženega oprostil očitanega kaznivega dejanja. Je pa opozoril, da ni prav, da se tako ravna z naravnimi vrednotami. Izpostavil je, da te niso opredeljene kot take zato, da bi ovirale gospodarjenje na kmetiji ali gospodarski napredek, temveč zaradi svojega pomena za preteklost, sedanjost in prihodnost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.