Mariborska zdravnica pomagala ranjencem v ukrajinski coni smrti
Specializantka urgentne medicine Laura Petek se je vrnila iz Ukrajine, kjer je kot prostovoljka delala v podzemni stabilizacijski točki manj kot deset kilometrov od fronte.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Specializantka urgentne medicine Laura Petek se je nedavno vrnila iz Ukrajine, kjer je kot zdravnica prostovoljka pomagala ranjenim vojakom v neposredni bližini fronte. Delala je v podzemni stabilizacijski točki v Novomikolajevki, na območju med Zaporižjem in Doneckom, slabih deset kilometrov od fronte, sporoča Zdravniška zbornica Slovenije.
Za pomoč je porabila dopust
Območje zaradi nenehne nevarnosti obstreljevanja in napadov z droni imenujejo tudi cona smrti. Petkova je za prostovoljno delo namenila svoj letni dopust in ure, pridobljene z nadurnim delom. Zaposlena je v UKC Maribor, kjer so jo pri odločitvi podprli, prav tako njeni sodelavci.
Kot prostovoljka je bila aktivna že v času pandemije covida-19, pred tem pa je pomagala tudi v Ugandi, Indiji, Iraku in Libanonu. V Ukrajini je svoje znanje urgentne medicine uporabila v razmerah, ki si jih je težko predstavljati, navaja zbornica.
"Biti na lokaciji, kjer okoli tebe padajo bombe, je izkušnja, ki je nismo vajeni. In odločitev, ali boš po osmih, devetih dneh dela, polnih krvi, umazanije in znoja, šel pod tuš ali ostal na nekoliko bolj varnem, je vsakič težka," je dejala Laura Petek. Kot pravi, je iz Iraka že poznala strelne rane, ne pa vojne v takšnem obsegu. V stabilizacijsko točko so prihajali ranjenci s poškodbami po eksplozijah, minah, šrapnelih, strelnimi ranami, opeklinami ter hudimi poškodbami obraza, pljuč in udov. Nekateri so imeli odtrgane roke ali noge.
Umazano in čisto nebo
"V spominu ostanejo stisnjene roke še na vozičku ali postelji, medtem ko jih potiskaš v rešilca. Pa kakšna beseda hvala. Vprašanje, kako ti je ime, da si ga bodo zapomnili. Pri večini pa je stanje tako kritično, da ne morejo govoriti," je dodala. Zaradi napadov z droni je evakuacija ranjencev izjemno zahtevna. Ranjeni pogosto čakajo na trenutek, ko je nebo dovolj varno, da jih lahko evakuacijska ekipa pripelje s fronte. Kot pravi Petkova, tam govorijo o "umazanem" in "čistem" nebu, odvisno od zaznanih dronov in raket.
Razmere so bile pogosto skrajne tudi znotraj same stabilizacijske točke. »Zgodi se, da imaš ranjenih več, kot imaš postelj. Nekateri ležijo na vozičkih, drugi na nosilih na tleh,« pravi. V takih okoliščinah morajo zdravniki najprej pomagati tistim, ki so najbolj življenjsko ogroženi, tudi če imajo drugi zelo hude poškodbe.
Ni vprašanje ali se bo vrnila, ampak kdaj
Urgentno medicino je izbrala tudi zato, ker zdravnika pripravi na delo v nepredvidljivih razmerah. »Urgentna medicina te nauči, da si lahko z enim nahrbtnikom opreme in zdravil v pomoč sredi ničesar. Brez operacijske dvorane, brez posebnih naprav, včasih tudi brez elektrike,« pravi.
Po vrnitvi v Maribor jo izkušnja še vedno spremlja. Pravi, da jo lahko zmotijo zvoki, ki so doma povsem običajni, denimo pok motorja ali dron v parku. "Potem pogledaš ptice na nebu in se spomniš, da to niso droni. Da je moje nebo varno. Njihovo pa ni. To mi je najtežje," pove.
Ko je prvič odhajala v Ukrajino, je mislila, da gre samo enkrat. Po vrnitvi razmišlja drugače. "Težko je bilo biti tam, a me je presenetilo, da mi je zdaj skoraj težje biti tukaj na varnem, medtem ko so ljudje, s katerimi sem delala, ostali tam." Kot pravi, zato ni več vprašanje, ali se bo vrnila, temveč kdaj.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
