Odločitev Putina, da z vojno ustavi širjenje zveze Nato, ima nasproten učinek
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v četrtek v Washingtonu po srečanju z zunanjima ministroma Finske in Švedske izrazil prepričanje, da bosta obe državi kmalu postali članici zveze Nato, ne glede na ovire, ki sta jih na njuno pot postavili Turčija in Madžarska.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Blinken je dejal, da sta obe državi dokazali, da izpolnjujeta pogoje za članstvo, obe pa tudi podpirata prizadevanja zavezništva za pomoč Ukrajini, ki se brani pred rusko agresijo. Pristopnih pogodb za Finsko in Švedsko doslej od 30 članic Nata še nista ratificirali le Turčija in Madžarska. "Obe državi sta sprejeli bistvene in konkretne ukrepe za izpolnitev zavez, vključno s tistimi, ki so povezane z varnostnimi skrbmi zaveznice Turčije. ZDA ostajajo zavezane pristopu Finske in Švedske," je dejal Blinken. Madžarski parlament naj bi pristop ratificiral prihodnje leto, Turčija pa želi več konkretnih korakov proti Kurdski delavski stranki (PKK).
Bo Turčija ratificirala pristop?
Finski zunanji minister Pekka Haavisto je dejal, da pogovori s Turčijo glede PKK potekajo dobro in izrazil upanje, da bo Turčija kmalu ratificirala pristop. Švedski zunanji minister Tobias Billstrom pa je povedal, da bo kmalu potoval v Turčijo na nadaljevanje pogovorov o tej zadevi.
Blinken je v pogovorih med drugim izrazil mnenje, da je imela odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da z vojno v Ukrajini ustavi nadaljnjo širitev zveze Nato, nasproten učinek. "Vse, kar je uspel storiti, je to, da je zavezništvo utrdil," je dejal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
