Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ključna tema predavanja je bil položaj madžarske narodne skupnosti pred obdobjem osamosvojitve Republike Slovenije, vloga pripadnikov madžarske skupnosti v tistih letih ter navedba nekaterih dosedanjih dosežkov in težav, vključno z morebitnimi izzivi. Ugotovitve in stališča dr. Göncza, kažejo veliko podobnosti z nekaterimi drugimi narodnimi skupnostmi v naši širši regiji.

»Osamosvojitev Slovenije in posledična demokratična preobrazba slovenske družbe v veliki meri vplivala na razvoj ter položaj ustavno opredeljenih avtohtonih narodnih skupnostih, vključno z madžarsko narodno skupnostjo«, poudarja dr. Göncz. Sožitje Slovencev in Madžarov v Prekmurju, ki so ga nekoliko načeli dogodki v prvem delu 20. stoletja (obdobje spreminjanja državne pripadnosti, leta med dvema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna ter prva leta po 1945) ter položaj madžarske skupnosti se je izboljšalo že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, osamosvojitev Slovenije pa je z nadgradnjo ustavnih in zakonskih odločb ta odnos ter položaj omenjene narodne skupnosti dodatno utrdilo. Vendar so se pojavile (in so tudi danes prisotne) težave na področju ohranjanja narodne identitete in maternega jezika ter težave zaradi nedoslednosti pri izvajanju zakonskih določb. 

Dr. Göncz izpostavlja tudi, da je madžarska narodna skupnost v samostojni Republiki Sloveniji postala pomemben subjekt tudi v slovensko-madžarskih bilateralnih odnosih ter na področju ustvarjanja gospodarskega in turističnega razvoja narodnostno mešanega območja v Prekmurju ter v širši regiji. »Kljub temu je danes demografska slika omenjene skupnosti v Sloveniji skrb zbujajoča« je opozoril ter dodal, da trenutna situacija od pripadnikov narodne skupnosti ter širše družbene skupnosti terja dodatne napore pri iskanju optimalnejše poti glede zagotavljanja njene ohranitve in razvoja.

Po treh desetletjih, ki jih – gledano v celoti – dr. Göncz ocenjuje kot uspešne, bi bilo treba učinkovitost delovanja organizacij avtohtonih narodnih skupnostih poglobljeno preučiti, ter ugotoviti morebitno potrebo po prilagoditvi (ali spremembi) danes že tri desetletje starih organizacijsko-sistemskih modelov (izpostavil je predvsem nujnost spremembe zakona o avtohtonih samoupravnih narodnih skupnosti).